Zvesti Gorenjskemu glasu

Alojzija Bajt je bila rojena v Dražgošah. Z družino so se kasneje preselili v Kranj in tu je spoznala svojega bodočega moža Lojzeta. Kmalu sta se poročila, se preselila v Žiri in rodili so se jima štirje otroci. V šestdesetih letih je s trebuhom za kruhom v Nemčijo odšel najprej Lojze, za njim pa še Lojzka z najmlajšo hčerko. Starejši trije otroci so ostali v Sloveniji, saj so tu hodili v srednjo šolo.

Že od leta 1962 živi v nemškem mestecu Heubach v bližini Aalna. V prvih letih so novo okolje, novi ljudje in neznanje jezika predstavljali precejšnje ovire. Sčasoma so se stvari uredile. Oba z možem sta dobila delo, trudila sta se ohranjati vez z domovino in po svojih močeh skrbela za otroke.

Leta so tekla, otroci so se poročili in se še bolj razselili po Evropi. Hčerki sta si družino ustvarili v Nemčiji, starejši sin pa na Švedskem. Le sin Marjan je ostal v domovini in si z ženo na Orehku zgradil hišo, v kateri najdejo začasni dom vsi družinski člani, ki pridejo v Slovenijo.

Lojzka in Lojze sta ves prosti čas namenjala delu na vrtu, ki sta ga imela na bližnjem hribu. »V vrtu je bilo zares lepo,« se spominja Lojzka, »a sedaj, ko moža ni več, je urejanje gredic in sadnega drevja postalo zame prevelik zalogaj. Sedaj se bolj posvečam urejanju balkonskih rož in pospravljanju stanovanja. Zelo rada nakupujem za svoje vnuke in pravnuke. Veliko dela imam že s tem, da voščim vsem svojim za rojstni dan." Ima deset vnukov, ki živijo na Švedskem, v Nemčiji in v Sloveniji. Zelo je ponosna tudi na sedem pravnukov, ki jih žal premalo vidi, saj vsi razen enega živijo v Sloveniji.

»Ko je Lojze odšel v Nemčijo, sem mu naročila Gorenjski glas, da mu je bilo malo lažje. Zvesta naročnika sva ostala vsa leta. Gorenjski glas mi predstavlja vez s Slovenijo.« Lojzka prebere skoraj vse, najprej pa osmrtnice, kuharske recepte in podlistke V rakovih kleščah, Usode in Zamejci.