Ko je ni, pa bi jo, pa bi jo, a je ni (73)

S Tadejem sva imela lepo zvezo. No, vsaj jaz sem mislila, da jo imava.

Spoznala sem ga, ko je bil še v zvezi in je potreboval nekoga, da ga od tam odpelje. Žal sem to ugotovila prepozno. Takrat sem bila že zaljubljena do ušes. Bil je ambiciozen tržnik, zaposlen v dobro stoječem podjetju, ki je iz dneva v dan pridobivalo pomen. Tako so se tudi naloge del Tadeju iz dneva v dan spreminjale, dobival je vse več odgovornejšega dela, domov je prihajal v poznih večernih urah.

Z njim je delala tudi mlada asistentka, ki se je ločevala in je mislila, da bo po Tadejevem odhodu od dekleta vskočila. A ko naj bi po njenem scenariju prišla na vrsto, ji je Tadej predstavil mene. Obstala je z odprtimi usti, reagirala pa s hladnim 'fino'.

Potem se je zgodil sindikalni izlet.

Za tri dni se je Tadej s kolektivom odpravil v hribe. Z njimi je šla tudi asistentka. Seveda Tadejevi sodelavci ne bi bili pravi 'šaljivci', če ne bi zadeve organizirali tako, da sta pristala v isti sobi.

Po vrnitvi s sindikalnega je zame sledilo štirinajst dni Tadejeve slabe volje in tečnarjenja. Najprej temu niti nisem posvečala večje pozornosti, saj sem bila navajena, da je delo redno nosil domov in se včasih jezil kar več dni skupaj. A njegova slaba volja kar ni popustila, dokler nisem nekega dne po njegovi partiji tenisa v vaški brunarici in treh pivih za korajžo prejela telefonskega klica:

»Samo toliko, da veš. Nisem je. Pa bi jo lahko. Vendar je nisem. Tako da veš. Toliko te imam rad, da je nisem.«

Nisem si bila čisto na jasnem, kaj bi mi rad povedal, potem pa sem dojela, da se pravzaprav opravičuje za štirinajstdnevno slabo voljo, ki jo je stresal naokoli.

Opravičeval se je za dejanje, ki ga ni storil?

Epilog je zgodba dobila tri mesece po sindikalnem izletu.

Fantje so vse leto dobro delali in ob koncu se je direktor podjetja odločil, da jih nagradi. Izbral jih je pet, med njimi tudi mlado asistentko, in jim plačal sedemdnevno potovanje all inclusive nekje na drugem koncu sveta.

Tadej je potreboval tri dni, da mi je povedal za potovanje, potem pa še dodatna dva dneva, da je izustil, koga vse so nagradili in da gre asistentka spet z njimi.

Dva dni pred potovanjem sem Tadeja posadila na drugi konec mize, ga pogledala v oči, mu na mizo položila škatlico kondomov in pospremila dejanje s stavkom:

» …da ne bi slučajno po vrnitvi s potovanja štirinajst dni spet name stresal slabo voljo. In to zato, ker je nisi …«

Sledila je drama, kilometri besed in opravičevanj, začetek konca odnosa dveh.