Kanadski orač na Gorenjskem
Kanadski kmet Whaley Mar se za svetovno prvenstvo oračev pripravlja na KŽK-jevih njivah v okolici Brnika.
Trboje – V Tešanovcih pri Moravskih Toplicah bo od 3. do 5. septembra svetovno prvenstvo v oranju. Med orači, ki bodo nastopili na tem tekmovanju, bo tudi 72-letni kmet Whaley Mar iz Brooksa v bližini Calgaryja v kanadski provinci Alberta. Verjetno zanj ne bi niti slišali, če za sklepne priprave za prvenstvo ne bi izbral Gorenjske. Ko je poizvedoval, kje v Sloveniji bi za tekmovanje lahko dobil primeren traktor, so mu dali tudi naslov Frenka Roglja, lastnika podjetja Kmetijska mehanizacija Trboje, kjer že dvajset let prodajajo traktorje Massey Ferguson. Whaley je 4. avgusta pripotoval v Slovenijo in si poiskal prenočišče pri Ambrožu in »parkirišče« za traktor na Fonovi kmetiji na Spodnjem Brniku. Z Rogljevim traktorjem in s tekmovalnim plugom, ki so mu ga posodili na srednji biotehniški šoli v Strahinju, odtlej redno, tudi po pet ur na dan, orje po KŽK-jevih njivah in se pripravlja za svetovno prvenstvo. Whaley je izkušen orač, tekmovati je začel že 1960. leta, doslej je petindvajsetkrat nastopil na kanadskem prvenstvu in bil najslabši četrti, trikrat je bil že tudi na svetovnem prvenstvu – v Avstriji, na Irskem in v Holandiji. Ko je zvedel, da bo letos prvenstvo v Sloveniji, za katero je takrat prvič slišal, je vzel v roke zemljevid in našel »pikico« v objemu Avstrije in Italije. Ker ga je bilo na podlagi slabih izkušenj s preteklih tekmovanj strah, kje bo dobil traktor in plug in kje bo lahko treniral, se je že zgodaj odpravil v Slovenijo. Zdaj, ko ima vse, kar potrebuje – dober traktor in dober plug, je zadovoljen, še bolj bi bil, če zemlja ne bi bila tako peščena in bi med oranjem plug lahko globlje spustil v zemljo. In kaj pričakuje od tekmovanja v Sloveniji? »Veliko bo odvisno od tega, kakšno parcelo si bom izžrebal. Upam, da bom letos imel srečo,« pravi Whaley in doda, da se je na svetovnem prvenstvu doslej najbolje uvrstil okrog petnajstega mesta.
Whaleyjeva življenjska zgodba je zanimiva. V Alberto se je priselil iz britanske Kolumbije. Njegovo posestvo obsega osemsto hektarjev in je med manjšimi v Kanadi. Vrsto let je prideloval predvsem pšenico, ječmen in koruzo, pred petnajstimi leti je skoraj vso zemljo dal v najem, zase jo je obdržal le malo, a še tisto, kar pridela, večinoma podari drugim. In s čim se preživlja? Na njegovem posestvu so vrtine za izkoriščanje zemeljskega plina, to pa mu daje več dohodka kot kmetovanje. Razmere v kanadskem kmetijstvu so se zelo spremenile. »Ko sem se rodil, se je družina z enajstimi otroki lahko preživela s šestimi, sedmimi hektarji zemlje, danes se družina z dvema otrokoma ne more preživeti niti s petsto hektarji,« pravi Whaley in dodaja, da kanadsko kmetijstvo trenutno še ne občuti posledic svetovne gospodarske krize.