Del koncesijske dajatve od gospodarjenja z gozdovi naj bi dobile tudi občine, pri tem pa naj bi upoštevali posek v posamezni občini.

Del koncesnine tudi občinam

S predlaganimi spremembami zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov naj bi 45 odstotkov koncesijske dajatve za gospodarjenje z državnimi gozdovi dobile tudi občine.

Kranj - Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so pripravili spremembe in dopolnitve zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, v ponedeljek se je tudi končalo enomesečno obdobje, v katerem so zainteresirane ustanove, organizacije in posamezniki lahko povedali svoje mnenje oz. dali pripombe in predloge. S predlaganimi spremembami naj bi zakon uskladili z odločbo ustavnega sodišča o uporabi ustvarjenega presežka sklada, dokončno uredili evidence nepremičnin v lasti države, določili način delitve koncesijske dajatve za gospodarjenje z državnimi gozdovi in del koncesije namenili tudi občinam, dokončali prenos nezazidanih stavbnih zemljišč na občine in omogočili v primeru izkazanega javnega interesa neodplačni prenos še dodatnih tovrstnih zemljišč na občine. Na skladu je veliko vlog za odkupe kmetijskih zemljišč in gozdov, za katere je zaradi bližine stavbnih zemljišč večja verjetnost, da bi jih s spremembami občinskega ali državnega prostorskega plana spremenili v stavbna zemljišča. Da bi preprečili špekulativne nakupe, naj bi z zakonom izrecno prepovedali prodajo tistih kmetijskih zemljišč in gozdov, za katere bi občina izdala potrdilo, da je predvidena sprememba njihove namenske rabe v stavbno zemljišče. Sklad bo po predlagani spremembi zakona lahko upravljal tudi kmetijska zemljišča in gozdove, ki ob uveljavitvi zakona o skladu 1993. leta niso bili družbena lastnina in so jih potlej v državno last pridobili drugi upravljavci, pa tudi zemljišča, ki niso v državni lasti, a bi lastniki želeli, da bi jih upravljal sklad. Ker se sklad pri svojem delu ukvarja s številnimi težavami pri dostopu do evidenc različnih državnih organov in pri prenosu podatkov o posameznih zemljiščih, naj bi s predlaganimi spremembami zakona razširili »nabor« podatkov, do katerih bo upravičen. Za učinkovitejše gospodarjenje z državnimi gozdovi naj bi del zaposlenih z zavoda za gozdove prešlo na sklad. Z uveljavitvijo zakona naj bi zavod in sklad prekinila pogodbo, na podlagi katere delavci zavoda opravljajo nekatere naloge za sklad, in v enem mesecu sklenila sporazum, po katerem bi del delavcev zavoda prevzel sklad. Imenovanje sveta in direktorja sklada naj bi prešlo pod vladno pristojnost, ukinili naj bi tudi nadzorni odbor.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / četrtek, 29. junij 2017 / 13:47

Glasbeni zaključek šolskega leta

Letošnje šolsko leto so v Podružnični šoli Žabnica zaokrožili z otroško spevoigro Kresniček, pri kateri so vsak po svojih močeh sodelovali prav vsi učenci.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...