Kreditiranje se bo okrepilo

"Bančno kreditiranje se bo zaradi večjega povpraševanja podjetij in izboljšanja finančnih virov okrepilo." Pogovor: Janez Krišelj, vodja poslovne enote UniCredit Bank v Kranju

Kako recesija v gospodarstvu in omajano zaupanje prebivalstva vplivata na poslovanje banke?

»Banka se je v recesiji morala pravočasno prilagoditi zahtevnim razmeram v gospodarstvu, kriza pa je vplivala tudi na odnos prebivalstva do bank. Verjamem, da UniCredit Bank upravičuje zaupanje strank tudi v teh razmerah. O poslovanju največ povedo podatki. Krediti nebančnemu sektorju so se v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za sedem odstotkov (z 1.882 na 2.008 milijonov evrov) ter predstavljajo 71 odstotkov celotne aktive, kar je enako kot ob prvem polletju lani. Krediti, dani prebivalstvu, so se v primerjavi s koncem prvega polletja 2008 povečali za 13 odstotkov oz. za 76,2 milijona evrov (s 603,3 na 679,5 milijona evrov), od tega stanovanjski krediti za 17 odstotkov (s 396,4 na 463,8 milijona evrov). Obseg potrošniških kreditov prebivalstvu je s 196,7 milijona evrov na ravni primerljivega lanskega obdobja. V prvih šestih mesecih leta je banka podjetjem in prebivalstvu odobrila skupaj za približno 460 milijonov evrov kreditov.«

Je posojilni krč že popustil? Ali podjetja, podjetniki in občani lahko pridejo do posojil?

»Mislim, da se bo kreditiranje okrepilo tako zaradi večjega povpraševanja podjetij kot izboljšanih finančnih virov, ki so temelj vsake kreditne ponudbe. Razumljivo je, da se na željo kreditojemalcev ročnost posojil podaljšuje. Dajanje posojil je ena temeljnih dejavnosti banke in je nismo nikdar ustavili, nemoteno jo opravljamo tudi sedaj.«

Ste bankirji v času krize pri odobravanju posojil bolj previdni kot nekdaj?

»Politika odobravanja kreditov se zaradi spremenjenih pogojev na trgu ni bistveno spremenila, v UniCredit Bank smo že prej imeli precej restriktivno politiko.«

Verjetno so tudi primeri, ko stranke ne morejo izpolnjevati obveznosti iz posojilne pogodbe. Kako ravnate v takih primerih?

»Tako v preteklosti kot tudi sedaj se pojavljajo kreditojemalci, ki začasno ne morejo odplačevati kredita. V takšnih primerih poskušamo z njimi doseči dogovor o spremembi načina odplačevanja. Nezmožnost odplačevanja kredita je v veliki večini posledica izgube službe, plačilne nesposobnosti delodajalca, daljše bolniške odsotnosti ali pa celo smrti enega od partnerjev. Za banko ni primarni interes, da bi prodajala zastavljena stanovanja ali unovčevala druga zavarovanja, zato smo vedno pripravljeni s kreditojemalcem najti rešitev, ki bi bila sprejemljiva tako zanj kot za banko. Neplačnike pisno opominjamo o zamudah in v primeru, če se ne odzovejo, navežemo z njimi osebni stik. Z osebnim kontaktom skušamo najti ustrezno rešitev, ki bi neplačnikom omogočila nadaljnje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in jim hkrati zagotavljala normalno življenje. V večini primerov se dogovorimo za obojestransko zadovoljivo rešitev, sodnih postopkov in unovčevanja danih zavarovanj, med drugim prodaje zastavljene nepremičnine na javni dražbi, pa se poslužujemo le v izjemno redkih primerih, ko dogovor z dolžnikom ni več mogoč. Letos, na primer, do prodaje zastavljene nepremičnine na javni dražbi zaradi izterjave kredita, danega fizični osebi, še ni prišlo.«

Je kriza prestrašila mlade družine? Si še upajo najeti dolgoročno stanovanjsko posojilo?

»Zanimanje strank za stanovanjske kredite je podobno kot preteklo leto, je pa res, da se komitenti namesto za nakup nepremičnin v veliki meri odločajo za prenove in rekonstrukcije. Razlog za to so verjetno tudi cene stanovanj, ki se doslej še niso opazno znižale. Pri najemanju kreditov imajo mladi najpogosteje težave zaradi statusa zaposlitve (določen čas). Pri stanovanjskem kreditiranju za zavarovanje najpogosteje uporabimo hipoteko na nepremičnino, ki se kupuje oz. adaptira; v nekaterih primerih priskočijo na pomoč tudi starši z zastavo svoje nepremičnine. Starši predvsem pri nakupih novih stanovanj pogosto sodelujejo tudi kot sokreditojemalci. Pri t.i. družinskem stanovanjskem kreditu so stroški najema minimalni, saj celotna družina najame le en kredit. Stanovanjske kredite, zavarovane s hipoteko, lahko mladi najamejo tudi z ročnostjo do trideset let.«

Bo jamstvena shema za prebivalstvo spodbudila najemanje posojil?

»Uredba o izvajanju zakona o jamstveni shemi za fizične osebe je bila šele pred kratkim objavljena v uradnem listu. Možnosti za sodelovaje še preučujemo.«

Ali je ob manjšem zaupanju v delnice in vzajemne sklade poraslo zanimanje za varčevanje v depozitih?

»Mnogi vlagatelji so se na začetku finančne krize zatekli k varnejšim naložbam, zato je tudi poraslo varčevanje v depozitih in preko varčevalnih računov. Večina strank se odloča za depozite krajših ročnosti, v zadnjem času pa je več zanimanja tudi za depozite z daljšo ročnostjo (nad eno leto). Razlog za to so padajoče obrestne mere na medbančnem trgu, ki posledično znižujejo tudi obrestne mere pri depozitih. Stranke se v takšnih razmerah odločajo preudarno in depozite razporedijo po ročnostih. Del sredstev vežejo za dlje časa, s čimer si zagotovijo nespremenljivo obrestno mero tudi za čas, ko obrestne mere na trgu padajo.«

V UniCredit tržite tudi vzajemne sklade. Je zaradi nizke vrednosti »tečajev« in pričakovanih donosov trgovanje že oživelo?

»V zadnjem četrtletju je opazno povečano zanimanje za naložbe v investicijske sklade, posledično se je povečal tudi obseg vplačil. Mnogi vlagatelji so v času nestabilnih razmer denar hranili v gotovini ter čakali na primeren vstop na kapitalske trge. Nizka vrednotenja konec prvega četrtletja so marsikaterega vlagatelja prepričala, da je pravi trenutek za vstop, kar so nekateri s pridom izkoristili.«

Bančna konkurenca je velika, v Kranju, kjer je sedež vaše poslovne enote, so v krogu pol kilometra poslovalnice enajstih različnih bank. Kako to vpliva na poslovanje?

»Poslovalnic različnih bank je v Kranju res veliko. Za lokalno okolje, tako za prebivalstvo kot tudi za pravne osebe, je to prednost. Vsak namreč lahko poišče banko in rešitev, za katero verjame, da je zanj prava. Koncentracijo bank na majhnem območju tudi sam ocenjujem kot dobro, saj lahko stranke v kratkem času in peš obiščejo več različnih bank. Tu vidim tudi našo priložnost, da se z obstoječimi strankami pogosteje srečamo, potencialnim strankam pa predstavimo našo ponudbo.«