Napad na Padno

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Nasveti / sreda, 19. avgust 2009 / 06:00

Letošnji dopust sem preživel na naši strani Jadrana, ker sem že sit odgovarjanja na vprašanja: Zakaj bi dnar Hrvatom nosu? Zakaj? Saj imamo tudi mi morje.

To drži. Drži tudi, da je treba v težkih časih vkup stopiti in si medsebojno pomagati, da lažje preživimo težke čase. Torej v težkih časih pojdimo na naše morje in v naše hribe, doline in ravnine, tako da bomo solidarni z našimi, ki živijo od tega, kolikor mi zapravimo. Mi zapravljamo, oni preživijo. Mi, ki (še) imamo službe, moramo biti solidarni tudi s tistimi, ki je nimajo več, zato moramo zapraviti še v njihovem imenu in žepu. Moja destinacija je bila Strunjan, apartma pri Silvanu. To je omembe vreden apartma, ker je edini, ki nima pogleda na morje, a ima še vedno enako ceno kot vsi ostali ... tudi tisti v najlepšem delu sosednje Dalmacije. Torej sem oz. smo bili v luksuznem apartmaju, ki nima pogleda na morje, ima pa vse drugo, kar rabiš, da zapraviš konkretno vsoto. Kdor jamra, da je vse drago, naj ostane doma in gleda skozi okno.

Ne bom jamral čez dopust, ker se potem zna zgoditi, da ga dolgo ne doživim več.

Super smo se imeli! Odličen dopust smo preživeli! Da, kolo sem imel s sabo in tudi kolesaril sem. Brez kolesa si ne predstavljam dopusta. Izbira, ne moja, da ostanemo na naši strani morja, se je izkazala za več kot posrečeno. To pomeni, da sem imel na razpolago same znane ceste prelepe Istre, ki so mi znane predvsem iz jesenskega, zimskega in pomladnega obdobja. Zdaj sem te iste valovite ceste spoznal še v času, ko je sonce v najboljši formi. Prejšnji teden se je resnično izkazalo. Ne bom pretiraval, če napišem, da je postalo pravi deloholik. Prižgalo se je ob petih in ni popustilo vse do dvajsete ure zvečer. Ravno, ko sem pomislil, kje so obtičali vsi oblaki, ki bi vsaj za nekaj minut prekrili njegov vpliv, sem opazil, da sta sonce in mistral postala složna v boju proti njimi. Pet dni super pripeke je premalo, da bi me odvrnila od kolesarjenja.

Preberite si tole: Strunjan, Fijesa, Portorož, Lucija, Seča, Dragonja, Padna, Nova vas, Dragonja, Nova vas, Hišica v Padni, Dragonja, Seča, Portorož, Cacao, Kanela bar, Playa, Fijesa, Strunjan. Petdeset kilometrov, vendar to ni toliko pomembno, kot je zanimivo, da sem se peljal po takem klancu, da mi je Garmin pokazal 32-odstotno strmino klanca. Matvola, to te že na hrbet prevrača. Vzpon na Padno doseže največji 27-odstotni naklon in je že kar smešno, če zagledate kolesarja na tem klancu. Ko pa se vzpenjate na Novo vas, vas pa res čudno gledajo mimozavirajoči. Klanca nista dolga, sta pa zares zanimivo strma. Priporočam ju vsem sadomazobiciklistom. Plačilo za trud dobite v vasi Padna, ki nima gostilne, ima pa cerkev svetega Blaža z zgodnjegotskimi elementi iz 13. in 14. stoletja in marmornatim podstavkom kropilika iz 9. stoletja ter prekrasen razgled nad celo slovensko in pol hrvaške Istre. Zdi se mi, da se celo Benetke vidijo in najvišji vrhovi slovenskih Alp, če pridete dovolj spočiti do razgledne točke. Ne vem, kako se je znašel Božidar Jakec v Padni, vendar moram omeniti, da je ob cerkvi adaptirana zgradba in v njej stalna razstava njegovih risb in grafik. Tistega jutra, ko sem se povzpel na Padno, je bilo vse zaprto. Vas me je spominjala na zapuščino in znova sem doživel občutek, da vas brez gostilne je kot knjiga brez črk.