Najpogostejše bolnišnične okužbe

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / četrtek, 13. avgust 2009 / 06:00

Poznamo vrste okužb, kot so okužbe kirurške rane, sepse, okužbe katetrov, bolnišnične pljučnice, okužbe sečil in črevesne okužbe. In imamo povzročitelje teh okužb. Več v pogovoru z doc. dr. Tatjano Lejko Zupanc, dr. med., iz Infekcijske klinike v Ljubljani.

Katere so najpogostejše bolnišnične okužbe?

»Ene bolj nevarnih so okužbe kirurške rane, povzročitelji so ponavadi bakterije, ki so na delu telesa, ki je bil operiran. Najbolj se bojimo kirurške okužbe z bakterijo MRSA, ali pa z bakterijo Pseudomonas, obe sta namreč zelo odporni na antibiotike. Na srečo so resni zapleti redki.

Okužba, ki jo prav tako velikokrat povzroča MRSA, je okužba žilnega katetra. Katetre je treba negovati, kljub temu določena minimalna možnost za okužbo še vedno obstaja. Ta lahko povzroči sepso, po domače bi rekli zastrupitev krvi, kar pa ni več tako nedolžno.

Zelo hitro lahko pride do velikega števila bolnikov s črevesno virusno okužbo, ki se širi po zraku. To se lahko zgodi že zaradi enega samega bolnika, ki virus hitro prenese na cel oddelek. Praviloma gre v tem primeru za relativno blage okužbe, razen če virusa ne dobi kronično in hudo bolan človek.

Posebna vrsta so okužbe, ki se prenašajo z vodo in zrakom. Z vodo se prenaša predvsem razvpita legionela, ki rada povzroči okužbo pri ljudeh z okvaro imunskega sistema. Pljučnica, ki jo povzroči legionela, pa ni izrazito najtežja oblika pljučnice. Primerov legioneloze je v slovenskih bolnišnicah razmeroma malo, je dosti več drugih primerov bolnišničnih pljučnic, ki so povezane z uporabo dihalnih aparatov. Če imate bolnika v intenzivni terapiji, ki potrebuje dihalni aparat dlje časa, skoraj vedno pride do kakega zapleta, kot je pljučnica.

Bolnišnične okužbe dobi tudi zdravstveno osebje. Največ je okužb dihal, najbolj pa so ogroženi zaposleni z okužbami, ki se prenašajo s stikom s krvjo. To so hepatitis B in C, HIV_ AIDS, zato je treba osebje pred tem zaščititi. Še ena okužba je nevarna za osebje, to je tuberkuloza.«

Česa se najbolj bojite pri otrocih?

»Še največ se borimo z rota virusi, ki so precej zoprni, ker se jih je težko znebiti. Manjši otroci odvajajo še v plenice, otroci marsikaj prijemajo, prav tako tudi starši, ki otroke negujejo v času hospitalizacije. Ni zadosten ukrep razkuževanje rok, ampak tudi temeljito umivanje z milom. Na infekcijski kliniki imamo glede rota virusov zelo strog režim, kar se tiče higiene.«

Kako sploh pride do bolnišničnih okužb?

»Večinoma je izvor okužbe bolnik sam, to pride iz njegove notranje flore, lahko pa se okužbe prenašajo med bolniki predvsem zaradi neustreznih higienskih ukrepov. Bakterija MRSA na primer se večinoma prenaša z neposrednim stikom z rokami ali pa s kontaminirano okolico, lahko jo prenesejo tudi obiskovalci, ki se ne držijo higienskih ukrepov. Omejevanje obiskov v bolnišnici pa je predvsem pomembno v sezoni okužb respiratornih infekcij.«

Katere ukrepe izvajate, da bi bilo okužb čim manj?

»Za vse, kar se dogaja v bolnišničnem okolju, obstajajo standardni higienski ukrepi, ki so za vse bolnike enaki. Pri kirurškem posegu je pomembno razkuževanje rok in kože, sterilizacija opreme in kontrola nad tem, pa tudi to, kateri material bomo uporabili, da bo najbolj varen za določenega bolnika. Že ena sama lončnica v sobi je lahko zelo nevarna za bolnike, ki so imunsko kompromitirani, kot so hematološki bolniki po presaditvi kostnega mozga. V zemlji lončnice so glivice, ki pri takem bolniku lahko povzročijo okužbo.

Treba je paziti na čistočo prostorov, na to, kako je nameščena ventilacija, kakšna je voda … Veliko je aparatur, ki se vedno znova uporabljajo pri številnih bolnikih; na primer endoskop za gastroskopijo, kolonoskopijo je treba temeljito očistiti, da ni nobene nevarnosti uporabe med enim in drugim bolnikom.

Transfuziologija je posebna veda, ki posveča posebno skrb temu, da bolnik varno dobi kri. Nenazadnje je tudi hrana, prinesena od doma, lahko vir okužbe.«

Koliko je teh okužb na leto?

»Leta 2001 smo imeli prevalenčno študijo, ki je zajela vse slovenske bolnišnice. Na določen dan smo prešteli vse bolnike in pogledali, koliko jih je na ta dan imelo bolnišnično okužbo. Od več kot 6800 bolnikov jih je imelo takrat okužbo okrog 5 odstotkov. To je relativno malo. Sicer so številke zelo različne; za intenzivne enote, v katerih so najhuje bolni, velja, da približno tretjina bolnikov v času hospitalizacije lahko dobi eno od bolnišničnih okužb.

Če upoštevamo vse dejavnike, da je torej osebje dovolj dobro izobraženo, da so poti sterilizacije ustrezne, da so kužni bolniki izolirani, da obiskovalci upoštevajo navodila, potem približno tretjino vseh bolnišničnih okužb lahko preprečimo. Lahko bi jih še nekoliko zmanjšali, ampak povsem odpraviti se jih zagotovo ne da. Moram pa povedati, da smo ena redkih držav v Evropski uniji, ki nam je uspelo za polovico zmanjšati število okužb z bakterijo MRSA.«