Žganci teknejo tudi tujcem

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 13. avgust 2009 / 06:00

Na turistični kmetiji Majerček v Bašlju pod Storžičem strežejo domačo hrano. Nekateri gostje celo sami pokukajo v hlev ali na vrt in se prepričajo, ali je to res.

Bašelj – Ko so pred dobrimi desetimi leti pri Majerčku v Bašlju v občini Preddvor razmišljali, kako zagotoviti obstoj in prihodnost kmetije, ki je med manjšimi v vasi, vendar bi jo bilo škoda zanemarjati, so se odločili za turizem. Spoznali so, da ima več sto let stara domačija pogoje za turistično dejavnost in tudi zase ugotovili, da imajo smisel za delo z ljudmi. Odločitev je bila tvegana, vendar premišljena, saj se turizma ni mogoče lotevati z levo roko. Počasi je ob stari rasla nova hiša. Decembra leta 2007 so ob vhod že lahko namestili tablo z napisom Turistična kmetija Majerček in v apartma za 6 oseb in v dve dvoposteljni sobi sprejeli prve goste. V hiši so uredili večji prostor za 45 ljudi in prijazen dnevni prostor s kmečko pečjo. Za staro hišo so zgradili teniško in otroško igrišče ter postavili pravi gorenjski kozolec, pod katerim lahko na prostem uživa tudi do 60 ljudi. Vodenje dopolnilne turistične dejavnosti je prevzela Dragica Barle, ki je opustila zaposlitev v Kranju, njej pa pomagajo mož Janez, hčerka Martina in sin Janez ter Dragičina mama Ivanka Šavs, ki je izvrstna kuharica. Če je sila, radi pomagajo tudi sorodniki.

»Začeti je težko, saj te stalno preganja dvom, ali si dovolj dober, da boš uspel. Navaditi se moraš uporabljati računalnik in znati vsaj dva tuja jezika. Sama sem šla na tečaj nemščine in angleščine. Sporazumevanje mi tako ne povzroča več težav,« je povedala Dragica Barle. »Z gosti moraš biti prijazen. Zanima jih vsemogoče in za vsako vprašanje je treba najti odgovor. Zanje moraš imeti vedno čas. Mislim, da nam to uspeva, kar nam priznavajo tudi gostje sami. Nekateri so se že vrnili, nekateri pa se nam oglašajo po običajni ali elektronski pošti.«

Odlika Majerčkove turistične kmetije je domača hrana. »Trudimo se, da je hrana izključno iz domačega hleva in vrta. Gostom svetujemo, naj poskusijo naš mladi sir, skuto, doma pripravljene mesnine, bržole, masovnek, domače namaze, kruh in tudi žgance. Prav užitek je bilo gledati Belgijce, s kakšnim tekom so jedli koruzne žgance,« je povedala Dragica. Med gosti so tudi nejeverni Tomaži, ki gredo sami v hlev ali na vrt preverjat, ali sta tam živina oziroma zelenjava.

Majerčkova domačija leži v prijaznem okolju ob potoku Belca, dobrih sto metrov od osrednjega križišča pod klancem v Bašlju. Marsikateri gost nam ob pogledu na potoček zavida, ker imamo v Sloveniji še tako bistre vode in vodo, ki jo brez skrbi pijemo tudi iz pipe. To je v deželah, iz katerih prihajajo, redkost.

Ko sem pri Majerčku zapisoval podatke za članek, sem prisedel h gostom iz Bruslja v Belgiji: Anne Marie de Coster, Pierru Casteleinu, Claire le Bon in Denisu Menieru. Povedali so prav to, kar sem zapisal v prejšnjem odstavku in se čudili, kako zmoremo Slovenci tako skrbeti za svoje vrtove in domove in da sadimo rože celo na zelenjavne vrtove. Kot navdušeni planinci pa so me dobrohotno opozorili na pomanjkljivost: V Sloveniji je zelo težko dobiti karto pohodniških in planinskih poti!