Slovenci smo dobri v biologiji

Tako pravi 19-letna Tina Šubic, ena od štirih slovenskih udeležencev nedavne biološke olimpijade na Japonskem.

Na dvajseti olimpijadi v biologiji, ki je julija potekala na Japonskem, se je zbralo 221 dijakov iz 56 držav. Pod mentorstvom Andreje Škvarč z Zavoda RS za varstvo narave in Katje Stopar, profesorice biologije na Gimnaziji Ravne na Koroškem, so se je udeležili štirje slovenski gimnazijci, med njimi tudi Gorenjka, 19-letna Tina Šubic iz Železnikov, zdaj že nekdanja dijakinja Gimnazije Škofja Loka. »Mislim, da smo zelo dobro zastopali Slovenijo. Drugi trije dijaki so se domov vrnili z bronastimi medaljami, meni pa je do nje zmanjkal le en odstotek. Kljub temu je to zame velik osebni uspeh,« je povedala Tina, ki se je prejšnji petek po dveh tednih vrnila z Japonske.

Olimpijada je potekala v Cukubi, manjšem mestu, 50 kilometrov oddaljenem od Tokia. »Gre za središče znanosti, tam so japonska Nasa, planetarij, univerza, s katere prihajajo trije Nobelovi nagrajenci,« je pojasnila. V sklopu praktičnega preizkusa so morali rešiti štiri vaje, ki so trajale po uro in pol, nanašale pa so se na genetiko, biokemijo, celično biologijo, živalsko in rastlinsko anatomijo ... Tina se je ob tem prvič spopadla tudi s seciranjem, in sicer gosenice sviloprejke: »Odlašala sem do konca, a mi je le uspelo in sem kar ponosna, saj na pripravah v nasprotju z dijaki iz drugih držav nismo imeli časa za seciranje.« V teoretičnem delu preizkusa je bilo po njenem zelo pomembno logično razmišljanje. »Naša vprašanja so bila v slovenščini, saj so vsi mentorji izpitne pole prevajali v svoje jezike. Da nam ne bi izdali kakšnega vprašanja, so nas, dijake, v času tekmovanja za štiri dni povsem ločili od njih, vzeli so nam mobilne telefone, nismo imeli dostopa do interneta in izstopa iz hotela ...,« se strogih pravil spominja Tina.

Kot ugotavlja, se Slovenci lahko upravičeno pohvalimo z znanjem biologije. »Ker imamo v splošnih gimnazijah tako naravoslovne kot družboslovne predmete in biologiji namenjamo dve, tri ure na teden, pa zahvaljujoč dobremu učnemu načrtu vseeno vzamemo veliko snovi,« je prepričana Tina. Ob tem spomni, da imajo v nekaterih državah liceje za biologijo ali naravoslovne vede, prav tako pa so ponekod pripravam na olimpijado namenili bistveno več časa, tudi po dva tedna, medtem ko so slovenski udeleženci imeli štiri dni priprav. »Na gimnaziji Vič smo nadgradili teorijo, na biotehniški fakulteti pa smo imeli praktični del, naučili smo se uporabljati gelsko elektroforezo, spektrofotometer, mikropipete ... V štirih dneh smo skušali osvojiti osnove, ki jih študentje prvega letnika pridobivajo skozi vse leto. Na gimnaziji nimaš ne opreme ne časa, da bi se navadil nanjo. Dijakom iz Amerike, kjer so prvi v biologiji, se je že na daleč videlo, da so imeli v šoli to opremo, saj so povsem rutinsko delali z njo,« se spominja. Poleg tega tuje dijake marsikje za intenzivnejše učenje biologije motivirajo dodatne ugodnosti, saj jim udeležba na olimpijadi avtomatsko zagotovi prosto mesto na želeni fakulteti, medtem ko so takšni uspehi dijakov v Sloveniji po Tininem mnenju premalo cenjeni.

Tini je olimpijado na Japonskem polepšala tudi novica, da je s tridesetimi točkami postala zlata maturantka. Kot pravi, bi se še enkrat vpisala na Gimnazijo Škofja Loka, saj je zadosti 'sproščena' in ima zelo dobre profesorje. »Mednje nedvomno sodijo tudi profesorice biologije, saj so se na biološke olimpijade v osmih letih, kolikor na njih sodeluje Slovenija, šestkrat uvrstili loški gimnazijci. Sama sem za mentorstvo in vse učne ure zelo hvaležna profesorici Mojci Mravlja,« je poudarila Tina, ki se bo jeseni začela posvečati študiju biotehnologije. Glede poklicne kariere ima velike ambicije, saj upa, da bo delo našla v kakšnem raziskovalnem laboratoriju v Ameriki ali pa na Japonskem, od koder se je vrnila polna lepih vtisov. Tam je obiskala tudi Tokio, pokrajino v okolici svetišča Nikko, jezera ob gori Fuji, Japonsko pa si bo zapomnila tudi po vljudnih domačinih.