Tomaž Šebrek v galeriji svojih likovnih del

Razmisleki o duhovnih prazninah

V sredo so v galeriji Kranjske hiše odprli razstavo plastik in risb Tomaža Šebreka.

Galerija Kranjske hiše je ena tistih galerij, ki tudi poleti ne miruje. Od srede naprej bo namreč v njej vse do konca avgusta na ogled razstava plastik in risb Tomaža Šebreka, po besedah umetnostnega zgodovinarja dr. Damirja Globočnika, enega izmed zanimivih, nedvomno nadarjenih likovnikov, ki so se do likovnega znanja dokopali po zahtevnejši samoiniciativni poti. V njegovih delih zaslutimo predvsem osebno obarvane likovne meditacije o naravi in človeku oziroma likovno iskanje njunega bistva. S široko paleto likovnih pristopov in raznoliko motiviko se Šebrek predstavlja tudi na tokratni razstavi.

Ogledamo si lahko tako risbe s tušem na papirju in juti, litografije, risbe z ogljem, kot male plastike iz gline brona, kamna … »Razpon tehnik in materialov, ki jih uporabljam pri svojem likovnem ustvarjanju, je res širok. To je vidno tudi na tej razstavi, kjer nekako predstavljam dela iz treh opusov, a vendarle jih povezuje ena rdeča nit, duhovna praznina današnje družbe,« o svojih delih razmišlja Tomaž Šebrek. Njegove kompozicije so vešče in premišljeno izrisane, osnovni element kompozicije pa je postala drobna poteza s peresom ali čopičem. »Ta dobesedno hiti po površini papirja in včasih, kot to velja za upodobitve insektov ali sliko Brenčanja, želi ponazoriti vtis zvočnega vibriranja likovnega prostora,« je ob odprtju razstave povedal dr. Damir Globočnik. Kot rečeno, avtor izbira med različnimi materiali. Na eni strani likovno raziskuje, na drugi pa za realizacijo dela ne more izbrati vedno tistega materiala, ki bi ga želel, zato si poišče primerljivega.

Barvna skala Šebrekovih slik se giblje predvsem od bele do črne, saj kot pravi avtor, prevelika barvitost ne bi šla v kontekst njegovih likovnih snovanj, saj z živahnimi barvami izražamo vesela občutja, barve uporabljaš, kadar čutiš neko notranjo radost, kar pa je ob duhovni praznini današnje družbe težko. »Sem in tja uporabim barve, zgolj kot intervencijo in še takrat gre predvsem za zemeljske barve. Šebrek, ki ustvarja že več kot dvajset let, živi in dela v Goričah in je doslej razstavljal na mnogo skupinskih razstavah, okrog desetkrat pa se je predstavil tudi samostojno. In kot je uvodoma povedala direktorica Zavoda za turizem Natalija Polenec, bi Šebrekove slike bile prave za stene njihovih prostorov, če seveda ne bi šlo za galerijo, ki predvidoma mesečno menja svoje vsebine.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / sreda, 10. julij 2024 / 19:14

Donavska kolesarska pot, 5. del

Donauwörth, kjer smo začeli etapo, leži ob sotočju rek Wörnitz in Donava. Okolica je rahlo gorata, saj leži ob vznožju Frankovske Jure in ponuja veliko možnosti za preživljanje prostega časa. Kot n...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Igorjevih dvajset

V polnem Gledališču Studenec pri Domžalah je v petek zvečer svojo dvajsetletnico obstoja proslavil ansambel Igor in zlati zvoki.

Zanimivosti / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Velike porcije in klasična glasba

"Naj bo to naša rdeča nit," je ponudbo, s katero namerava razveseljevati planince, pa tudi alpiniste, opisal Franc Beguš, novi oskrbnik Kranjske koče na Ledinah.

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Vaš razged

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Ulrihova hiša

V hiši ob gradu Khislstein, ki jo Kranjčani poznajo kot Ulrihovo hišo, so novi upravni prostori Gorenjskega muzeja. Grad in hiša ob njej sta bila skozi stoletja bolj ali manj povezana...

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Gorsko reševanje približali ljudem

"Javnost je o delu gorskih reševalcev seznanjena ob hudih tragedijah, ob uspešnih reševanjih pa niti ne. Zato se nam je zdelo potrebno spregovoriti o tem," pravi Vladimir Habjan, urednik knjige Reševa...