Janko Tišler - Žaromil

1923-2007

Janko Tišler se je rodil leta 1923 na Golniku. Po nacistični zasedbi Gorenjske leta 1941 je prekinil šolanje in se zaposlil pri javnih cestnih delih. Kot civilnega delavca - merilca so ga nastavili tudi pri delih ob gradnji predora na Ljubelju. Leta 1943 se je povezal s francoskimi interniranci in vzdrževal zvezo z njimi vse do pobega v partizane leta 1944.

Po vojni je študiral geologijo v Beogradu in na Dunaju, za tem pa obiskoval še Višjo nacionalno šolo za raziskave nafte v Parizu. Njegovo delo pri gradnji predora in doživljanje tega, kar je videl, da se je dogajalo v taborišču na Ljubelju, je zaznamovalo ves njegov prosti čas, saj se je posvetil zbiranju gradiva o zgodovinskih dogajanjih med nemško nacistično okupacijo na Gorenjskem in južnem Koroškem. Njegova ožja usmeritev je bila predvsem povezana z raziskovanjem dela in življenja v taborišču na Ljubelju, podružnici koncentracijskega taborišča v Mauthausnu. Prav on je razkril, da sta bila na Ljubelju dve taborišči: na južni, jugoslovanski strani in na severni, avstrijski strani. Odkril je tudi, da je bila podružnica koncentracijskega taborišča Mauthausen tudi v neposredni bližini Celovca (Nebenlager Klagenfurt).

Rezultat dolgoletnega zbiranja izjav in dokumentov je knjiga Janka Tišlerja Mauthausen na Ljubelju, ki sta jo leta 1995 izdali Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Mladinska knjiga v Ljubljani. Še naprej je zbiral gradivo in spomine.

Rezultat tega desetletnega dela je nova knjiga, ki je izšla v začetku leta 2006 v francoščini z naslovom De Mauthausen au Ljubelj (Iz Mauthausna na Ljubelj) in letos še v nemščini. V tej knjigi je predstavil še nove dokumente o obstoju taborišča na severni strani Ljubelja, pridobil pa je tudi fotografije tega severnega taborišča, čeprav je bilo rečeno, da ne obstajajo. S to knjigo v francoščini se je oddolžil predvsem Francozom, saj jih je bilo vedno dobra polovica med več kot tisoč zaporniki.

Čeprav Janko Tišler ni zgodovinar, je s svojim vestnim delom osvetlil del grozovitega zgodovinskega dogajanja na severni in južni strani Karavank in s svojim delom opozoril na napake in zločine. Za svoje delo je dobil več priznanj, med njimi francosko legijo časti in v letošnjem juniju še avstrijsko zlato državno odlikovanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sobota, 18. november 2023 / 20:03

Labodi

Labodi so največje vodne ptice, ki si za domovanje izbirajo močvirja, plitva jezera in počasi tekoče čiste reke. Precej se jih zadržuje tudi na Zbiljskem jezeru in na Savi v soteski Zarica. So rast...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 3. december 2016 / 12:33

»Božički« že v akciji

V vseslovenski akciji Božiček za en dan bodo letos obdarili več kot deset tisoč socialno ogroženih otrok. Njihovi »božički« že pridno pripravljajo škatle z darili, na Gorenjskem naj bi jih zbrali okol...

Jesenice / sobota, 3. december 2016 / 12:31

Upravljanje stene bo prevzel Zavod za šport

Jesenice – Upravljanje plezalne stene na jeseniški tržnici bo decembra prevzel Zavod za šport Jesenice, vsebinski del pa Alpinistični odsek Planinskega društva Jesenice. Kot je povedal vršilec dolž...

Škofja Loka / sobota, 3. december 2016 / 12:30

O vpisu Škofjeloškega pasijona na seznam Unesca

Škofja Loka – V Adis Abebi ta teden poteka medvladno zasedanje odbora UNESCA za zaščito nesnovne kulturne dediščine, na katerem odločajo tudi o vpisu Škofjeloškega pasijona v Unescov seznam nesnovn...

Cerklje na Gorenjskem / sobota, 3. december 2016 / 12:29

Posadili cepiče vinske trte

Šmartno – Pri brunarici Doma Taber v Šmartnem pri Cerkljah so ob koncu novembra slovesno posadili cepiče vinske trte z Bizeljskega. Dvanajst cepičev so posadili predsednik Društva vinogradnikov Biz...

Razvedrilo / sobota, 3. december 2016 / 12:27

Slovenka leta je ženska leta

Tradicionalni izbor za Slovenko leta letos nadaljuje Ženska leta. In tako smo prvič dobili žensko leta 2016. Unikatni kipec priznane umetnice Ljubice Ratkajec Kočica je šel v roke Gorenjki Evi Macun.