Janko Tišler - Žaromil

1923-2007

Janko Tišler se je rodil leta 1923 na Golniku. Po nacistični zasedbi Gorenjske leta 1941 je prekinil šolanje in se zaposlil pri javnih cestnih delih. Kot civilnega delavca - merilca so ga nastavili tudi pri delih ob gradnji predora na Ljubelju. Leta 1943 se je povezal s francoskimi interniranci in vzdrževal zvezo z njimi vse do pobega v partizane leta 1944.

Po vojni je študiral geologijo v Beogradu in na Dunaju, za tem pa obiskoval še Višjo nacionalno šolo za raziskave nafte v Parizu. Njegovo delo pri gradnji predora in doživljanje tega, kar je videl, da se je dogajalo v taborišču na Ljubelju, je zaznamovalo ves njegov prosti čas, saj se je posvetil zbiranju gradiva o zgodovinskih dogajanjih med nemško nacistično okupacijo na Gorenjskem in južnem Koroškem. Njegova ožja usmeritev je bila predvsem povezana z raziskovanjem dela in življenja v taborišču na Ljubelju, podružnici koncentracijskega taborišča v Mauthausnu. Prav on je razkril, da sta bila na Ljubelju dve taborišči: na južni, jugoslovanski strani in na severni, avstrijski strani. Odkril je tudi, da je bila podružnica koncentracijskega taborišča Mauthausen tudi v neposredni bližini Celovca (Nebenlager Klagenfurt).

Rezultat dolgoletnega zbiranja izjav in dokumentov je knjiga Janka Tišlerja Mauthausen na Ljubelju, ki sta jo leta 1995 izdali Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Mladinska knjiga v Ljubljani. Še naprej je zbiral gradivo in spomine.

Rezultat tega desetletnega dela je nova knjiga, ki je izšla v začetku leta 2006 v francoščini z naslovom De Mauthausen au Ljubelj (Iz Mauthausna na Ljubelj) in letos še v nemščini. V tej knjigi je predstavil še nove dokumente o obstoju taborišča na severni strani Ljubelja, pridobil pa je tudi fotografije tega severnega taborišča, čeprav je bilo rečeno, da ne obstajajo. S to knjigo v francoščini se je oddolžil predvsem Francozom, saj jih je bilo vedno dobra polovica med več kot tisoč zaporniki.

Čeprav Janko Tišler ni zgodovinar, je s svojim vestnim delom osvetlil del grozovitega zgodovinskega dogajanja na severni in južni strani Karavank in s svojim delom opozoril na napake in zločine. Za svoje delo je dobil več priznanj, med njimi francosko legijo časti in v letošnjem juniju še avstrijsko zlato državno odlikovanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Izleti GG / petek, 2. julij 2021 / 09:29

Izmenjevalnica oblačil v Kranju

V Valencii sem odkrila čar trgovin z oblačili iz druge roke. Z vedno novimi pričakovanji sem zakorakala v vintage butike v Ruzafi in se vsako nedeljo zapeljala do ogromnega bolšjega trga Rastro, kj...

Objavljeno na isti dan


Kranj / četrtek, 14. februar 2008 / 07:00

Več želja, kot je denarja

V kranjsko občinsko blagajno se bo letos steklo nekaj manj kot 55 milijonov evrov.

Kranj / četrtek, 14. februar 2008 / 07:00

Nova tribuna v športnem centru

Športni center Kranj naj bi dobil manjšo tribuno med glavnim in pomožnim nogometnim igriščem. Za popravilo in upravljanje z dotrajano glavno tribuno občinsko vodstvo še išče rešitev.

Kranj / četrtek, 14. februar 2008 / 07:00

Kranj in La Ciotat pobratena že petdeset let

Visoko obletnico pobratenja dveh mest bodo v Kranju obeležili s prireditvami. Občinska svetnica Petra Mohorčič pa je predlagala, naj park pred Fakulteto za organizacijske vede na Zlatem polju poimenuj...

Kranj / četrtek, 14. februar 2008 / 07:00

Energetsko potratne javne stavbe

V kranjski občini naj bi v prihodnje pospeševali rabo obnovljivih virov energije, predvsem biomase in sončne energije.

Splošno / četrtek, 14. februar 2008 / 07:00

Garažna hiša je rešitev

Olivera Stojanović: »Pozdravljam odločitev občine, da parkirišče pred Čebelico uredi samo za stanovalce mestnega jedra. Za ostale obiskovalce mesta pa naj raz...