Janko Tišler - Žaromil

Besedilo: Franc Benedik
Kategorija: Splošno / sreda, 31. oktober 2007 / 06:00

1923-2007

Janko Tišler se je rodil leta 1923 na Golniku. Po nacistični zasedbi Gorenjske leta 1941 je prekinil šolanje in se zaposlil pri javnih cestnih delih. Kot civilnega delavca - merilca so ga nastavili tudi pri delih ob gradnji predora na Ljubelju. Leta 1943 se je povezal s francoskimi interniranci in vzdrževal zvezo z njimi vse do pobega v partizane leta 1944.

Po vojni je študiral geologijo v Beogradu in na Dunaju, za tem pa obiskoval še Višjo nacionalno šolo za raziskave nafte v Parizu. Njegovo delo pri gradnji predora in doživljanje tega, kar je videl, da se je dogajalo v taborišču na Ljubelju, je zaznamovalo ves njegov prosti čas, saj se je posvetil zbiranju gradiva o zgodovinskih dogajanjih med nemško nacistično okupacijo na Gorenjskem in južnem Koroškem. Njegova ožja usmeritev je bila predvsem povezana z raziskovanjem dela in življenja v taborišču na Ljubelju, podružnici koncentracijskega taborišča v Mauthausnu. Prav on je razkril, da sta bila na Ljubelju dve taborišči: na južni, jugoslovanski strani in na severni, avstrijski strani. Odkril je tudi, da je bila podružnica koncentracijskega taborišča Mauthausen tudi v neposredni bližini Celovca (Nebenlager Klagenfurt).

Rezultat dolgoletnega zbiranja izjav in dokumentov je knjiga Janka Tišlerja Mauthausen na Ljubelju, ki sta jo leta 1995 izdali Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Mladinska knjiga v Ljubljani. Še naprej je zbiral gradivo in spomine.

Rezultat tega desetletnega dela je nova knjiga, ki je izšla v začetku leta 2006 v francoščini z naslovom De Mauthausen au Ljubelj (Iz Mauthausna na Ljubelj) in letos še v nemščini. V tej knjigi je predstavil še nove dokumente o obstoju taborišča na severni strani Ljubelja, pridobil pa je tudi fotografije tega severnega taborišča, čeprav je bilo rečeno, da ne obstajajo. S to knjigo v francoščini se je oddolžil predvsem Francozom, saj jih je bilo vedno dobra polovica med več kot tisoč zaporniki.

Čeprav Janko Tišler ni zgodovinar, je s svojim vestnim delom osvetlil del grozovitega zgodovinskega dogajanja na severni in južni strani Karavank in s svojim delom opozoril na napake in zločine. Za svoje delo je dobil več priznanj, med njimi francosko legijo časti in v letošnjem juniju še avstrijsko zlato državno odlikovanje.