Inšpekcija zavrača obtožbe župana

Stanje v prostoru je predvsem odraz in posledica kakovosti prostorskih izvedbenih aktov, ki jih sprejme občina.

Bohinj, Ljubljana – Republiški inšpektorat za okolje in prostor se je odzval na obtožbe o neaktivnosti pri odpravljanju črnih gradenj v občini Bohinj, na kar je ministra Karla Erjavca s pismom pred kratkim opozoril bohinjski župan. Kot smo poročali, naj bi ga k pisanju poziva ministru spodbudilo prav poročilo inšpekcije, iz katerega je po županovem mnenju razvidno, da niti eden od ukrepov, ki so jih izvedli v zadnjih dveh letih, ne predvideva izdaje odločbe o odstranitvi spornega objekta.

Kot pravijo na Inšpektoratu RS za okolje in prostor, so z občine Bohinj v zadnjih dveh letih zares dobili enajst prijav, torej toliko, kot jih omenja poročilo, ki so ga pripravili za občino. »V dveh primerih je izrečen ukrep gradbenega inšpektorja, v štirih primerih ni kršitve zakona, v petih primerih pa inšpektor še dopolnjuje ugotovitve, potrebne za odločitev,« pojasnjujejo in dodajajo, da gre pri slednjih za ograjo, za katero je občina izdala soglasje za gradnjo, prenovo objekta, dve leseni lopi ter hlev. »Niti število prijav, ki jih je poslala občina v letu dni in pol, niti opisano stanje inšpekcijskih postopkov ne vrste prijavljenih zadev ne kažejo na »anarhijo v prostoru«, kaj šele 18 let »nepravnega funkcioniranja države« v območju občine Bohinj, kar sicer opisuje in navaja župan v dopisu ministru.«

Pri tem še poudarjajo, da je stanje v prostoru odraz in posledica predvsem kvalitete prostorskih izvedbenih aktov, ki jih sprejema občina. »V Inšpektoratu RS za okolje in prostor na problem prostorskih izvedbenih aktov prav v območju občine Bohinj, še posebej za območje Triglavskega narodnega parka, opozarjamo že vrsto let.« Kot še poudarjajo, ne morejo biti odgovorni za vse nepravilnosti, ki so se v prostoru dogajale v zadnjih osemnajstih letih, saj je bil še pet let po osamosvojitvi tudi nadzor nad gradnjo objektov v pristojnosti občin.

»Že tedanji Republiški urbanistični inšpektorat je občino in Triglavski narodni park opozarjal, da je nujno potrebno nedvoumno določiti, kakšna gradnja in pod kakšnimi pogoji je mogoča – predvsem v zvezi s prenovo starih objektov, nadomestno gradnjo starih objektov, prilagajanjem novim standardom in načinu življenja, da bo »prostor« lahko živel naprej. Vsi vemo, da stari objekti, predvsem leseni, hitro propadejo. Način življenja v tem območju, se je in se še vedno hitro spreminja… Če ob navedenem vprašanje obnove objektov, prostora in s tem življenja ni kakovostno regulirano oziroma to omogočeno, vsekakor prihaja do težav – ne le v prostoru, tudi v življenju …!«