Spomeniki NOB, žalostni opomin na vojno

Skoraj dvesto obeležij, ki spominjajo in opominjajo na tragične dogodke iz druge svetovne vojne, je samo na območju občin Radovljica, Bled, Gorje in Bohinj. Nekoč samoumevno vzdrževani in obiskovani pomniki preteklosti danes pogosto kažejo klavrno podobo.

Denarja za obnovo namreč kronično ni, skrb za obeležja pa je, kljub temu da gre pogosto za spomenike državnega pomena, prepuščena še živečim sorodnikom, dobri volji lokalnih skupnosti in entuziazmu članov združenj borcev za vrednote NOB.

»Že samo z obledelimi črkami na spominskih obeležjih se že dvajset let ni ukvarjal tako rekoč nihče. Mladi, ki prenavljajo hiše svojih staršev, spominskih tabel pogosto ne vračajo nazaj na nove fasade. Spomenik padlih borcev bataljona Prešernove brigade, lahko bi rekel, državnega pomena na Pokljuki, za katerega je nekoč skrbela Železarna Jesenice, sameva. Zanj zdaj po svojih močeh skrbita občina Bohinj in krajevna skupnost Koprivnik,« pripoveduje Anton Kapus, novi predsednik Območnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB, ki pokriva območje občin Radovljica, Bled, Gorje in Bohinj.

Rekonstrukcijo Kalinovega talca v Dragi plačala občina

»Ko sem prevzel vodenje območnega odbora ZZ NOB Radovljica, sem si kot eno pomembnejših nalog postavil tudi skrb za spomenike, pomnike in obeležja, ki obeležujejo čas od leta 1941 do 1945, čeprav bi zanje morala skrbeti občina, oziroma, ker imamo na našem območju tudi takšne, ki sodijo med spomenike državnega pomena, država. V mislih imam graščinski vrt v Begunjah in spomenik v Dragi. Ko so lani bronaste spomenike v tem predelu Gorenjske razžagali in odpeljali, pa se je ugotovilo, da niti za spomenik v Dragi ne skrbi država, zaradi česar je pri obnovi morala sodelovati občina Radovljica, ki je rekonstrukcijo Kalinovega talca v Dragi tudi v celoti plačala. Prepričan sem, da bo morala znesek, skoraj 35 tisoč evrov, vendarle poravnati država,« poudari Kapus, tudi občinski svetnik, ki pravi, da niti dejstvo, da je občina Radovljica pred petimi leti sprejela odlok o razglasitvi zgodovinskih spomenikov za kulturne spomenike – velika večina jih obeležuje prav dogodke iz let druge svetovne vojne – ni dovolj.

Udarniška skrb za obeležja

Kljub temu da vse občine namenjajo po nekaj tisoč evrov za urejanje spomenikov iz obdobja druge svetovne vojne, večino dela pri urejanju vseeno opravijo krajevna borčevska združenja. »V Gorjah je krajevni odbor združenja borcev za vrednote NOB lani ob pomoči občine uredil spomenik na pokopališču borcev, podobno je bilo v Podnartu, pa pri spomeniku na križišču za Kamno Gorico, Podnart in Kropo. A prav v Kropi spomenik žrtvam NOB še vedno ostaja neurejen, kljub temu da so po vodni ujmi uredili skorajda vse drugo. Kot primer dobrega dela lahko navedem dejstvo, da se je pred nedavnimi slovesnostmi na Lipniški planini tja na iniciativno predsednika krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Lancovo odpravila skupina članov zveze združenj borcev za vrednote NOB in uredila okolico. Mislim, da je to še vedno najboljši način urejanja manjših obeležij; vse polno jih je po naših gozdovih. Za tiste pa, ki imajo težo zgodovinskih dogodkov iz časa NOB, bi morale z odlokom poskrbeti občine in jih razglasiti za kulturne spomenike lokalnega pomena. Zavod za varstvo kulturne dediščine bi jih moral opredeliti, občine bi morale odkupiti zemljišča in se v zemljiško knjigo vpisati kot lastnice ter skrbeti zanje,« je prepričan Kapus. »Tako bi moralo biti tudi na Pokljuki, pri Mrzlem studencu, kjer sameva spomenik borcem Prešernove brigade, za katerega je v nekdanji državi skrbela Železarna Jesenice.«

Zanemarjeni spomeniki v mestnih okoljih

Ali v radovljiškem grajskem parku, kjer so skupaj z narodnim herojem Jožetom Gregorčičem pokopani borci, ki so padli na Jelovici. »Spomenik je nezaščiten, nima niti table, ki bi opozarjala, kaj predstavlja – sam mislim, da bi bila potrebna celo kratka razlaga v več jezikih, prostor pa bi moral biti vsaj simbolično ograjen,« je prepričan Kapus, ki odločno zavrača ideje, da bi spomenik iz grajskega parka preselili na precej mirnejšo lokacijo na radovljiškem pokopališču. Sedaj namreč stoji v neposredni bližini dveh srednjih šol. Po nagrobnikih posedajo dijaki s knjigami, sendviči in plastenkami v rokah, večinoma ne vedoč, da hodijo po grobovih padlih borcev. »Prav ob koncu šolskega leta so se o tem pogovarjali predstavniki krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Radovljica z vodstvom in predstavniki dijaške skupnosti na Ekonomski gimnaziji in srednji šoli Radovljica. V začetku novega šolskega leta pa se bomo o tem pogovarjali tudi na Srednji gostinski in turistični šoli,« je povedal Anton Kapus. »Prepričan sem, da bi se težavo dalo urediti, predvsem z izobraževanjem in s simbolično fizično zaščito spomenika. Žal ima stroka, ki jo predstavlja Zavod za varstvo kulturne dediščine, pri tem drugačno stališče.«

Boljši časi za muzej talcev v Begunjah

Boljši časi pa se obetajo muzeju talcev v Begunjah, ki sodi v okvir Muzejev radovljiške občine. Tudi zanj kronično primanjkuje denarja, čeprav, kot pravi Kapus, vodstvo muzeja zdaj obljublja, da ga bodo uredili primerno pomenu, kakršnega nosi. Prav tako je v radovljiški občini v teku obnova obeliska devetim padlim domačinom, borcem narodno osvobodilne vojne v Hlebcah. Za bolj temeljito in sistemsko rešitev problema vzdrževanja obeležij, ki jih ne na Gorenjskem ne drugje v Sloveniji ni malo, pa bo verjetno preteklo še kar nekaj vode.