Stres naš vsakdanji (5)

Med poletjem se pogosto srečujemo s počitniškim stresom. Ta nastopi z dopustom, čeprav je videti, da bomo prav zaradi prostih dni manj obremenjeni. Vse prevečkrat pa ljudje prihajajo z dopusta skregani in še bolj utrujeni. Vzrokov za to je več. Ne moremo pričakovati, da bodo počitniški dnevi drugačni od drugih, kajti ljudje ostajamo isti kot takrat, ko hodimo v službo. Čeprav je manj obremenitev, je za mnoge obremenjujoče biti skupaj. Potrebno se je prilagajati, usklajevati različne interese in preživeti več časa drug z drugim. Če med letom bežimo stran od bližine, so počitnice tiste, ki nas spomnijo na to, kako smo odtujeni. Kadar je dovolj pogovora, spoznavanja in prilagajanja v našem vsakdanjiku, pa je lažje tudi na dopustu. Poleg naštetega postanemo napeti takrat, kadar se dogodki ne odvijajo tako, kot bi želeli. Otroci se na morju zbujajo že ob petih, ko bi mi še spali, v sosednjem apartmaju so hrupni sredi noči, šotor zalije voda, plaža je preveč kamnita in sončni zahodi minejo brez romantičnega držanja za roke. Stresu se ne moremo izogniti, lahko pa se v različnih življenjskih obdobjih naučimo prepuščati vsemu, kar prinašajo. Življenje z malimi otroki je drugačno kot s pubertetniki in plaža je takšna, kot je. Vse to lahko sprejmemo ali pa ihtavo spreminjamo in rinemo z glavo skozi zid. Otroci se bodo še vedno zbujali ob petih in plaža bo ostala kamnita. Naše filmske predstave so tiste, ki nam kvarijo uživanje na dopustu. Zakaj ne bi letos delali tistega, kar imamo najraje. Zakaj ne bi ostali doma, če nam je tam lepše, kot pa če se prerivamo za košček plaže. Mogoče bi lahko drugače organizirali vse tisto, kar nas je do sedaj spravljalo v obup. Kaj če bi nehali kampirati, če nam je odveč postaviti šotor. Ali pa bi začeli kampirati, če smo se naveličali hotelske hrane. Kaj če bi otrokom podarili nekaj samostojnosti in jih poslali na tabore. Spremenimo, kar lahko, potem pa se prepustimo. Mogoče še ni prepozno, da ujamemo svoj košček poletja.