Zlata liga

Vsako leto atletsko sezono sestavlja vrsta mitingov, ki so razdeljeni v tri skupine. Najvišja kategorija so srečanja najboljših atletov v Zlati ligi, sledijo mitingi za super veliko nagrado in za veliko nagrado (grand prix). Najboljši atleti sveta se srečajo še na svetovnem atletskem finalu.

Leta 1998 je mednarodna atletska zveza uvedla Zlato ligo, ki v sedmih mitingih združuje svetovno atletsko smetano. Vsako leto pred tekmovanji izberejo šest disciplin pri ženskah in moških, kjer je mogoče tekmovati za prvo nagrado – »jackpot«. To je najprej predstavljalo 50 kilogramov zlata, nato pa en milijon ameriških dolarjev. Razdelijo si ga tekmovalci, ki v svoji disciplini zmagajo na vseh sedmih mitingih sezone.

Pred Zlato ligo so bili najbolj prestižni zlati štirje (Golden Four) mitingi. Oslu, Zürichu, Bruslju in Berlinu so se pridružili še Pariz, Rim in Monte Carlo, ki sestavljajo prizorišča Zlate lige. Prizorišča so seveda skrbno izbrana in zelo tradicionalna. Najprestižnejši je miting v Zürichu, na katerem je leta 1996 edino slovensko zmago slavila Brigita Bukovec.