Počitnice v divjini

Poletje je čas, ko se otroci, njihovi starši in prijatelji odpravijo na dopust. Odhod v tople kraje, obmorska mesta in pohajkovanje po hribih je pri nas že ustaljena navada. Kaj pa obisk divjine?

Čeprav počitnice v divjini niso nekaj, za kar se otroci, predvsem pa njihovi starši redno odločajo, pa so zagotovo nekaj novega, zanimivega, predvsem pa posebnega. Počitnice v divjini dejansko potekajo v divjini brez elektrike, telefonov in televizije. Otroci se s kombijem, primernim za gozdni teren, zgodaj zjutraj odpeljejo iz Kranja proti Kočevju. Tam jih pričaka senik, kjer preživljajo večere in dni, stranišče »na štrbunk« ter prava pravcata divja kuhinja.

Tudi letos so se otroci stari od devet do trinajst let v okviru Športnega društva Sokol in ob spremstvu Irene Oman odpravili na malo drugačne počitnice. Uro in pol dolga vožnja je deset otrok iz okolice Kranja pripeljala blizu osrčja Kočevja, na Primože pri Kočevski Reki, kjer tudi mobilni telefoni nimajo signala. Ob glasnem prerekanju, kje bo kdo spal, so se končno dogovorili, kdo bo zasedel pograde v skednju in kdo spodnja ležišča. Kmalu so otroci spoznali tudi divjo kuhinjo in potok, kjer so se umivali ter pomivali posodo. Teden dni v Kočevju je minil, kot bi trenil. Poleg vsakodnevnih aktivnosti, ki so vključevale kuhanje, igre in šport, so se otroci tudi nekajkrat podali na daljši pohod in prispeli do Reškega jezera, kjer so preživeli dan. Tam so se lahko pomerili v veslanju, plavanju in teku. Otroke je v njihovem novem domovanju obiskal tudi lovec iz tamkajšnje lovske družine in jih navdušil z zgodbami o lovu in zvereh, ki se potikajo po slovenskih gozdovih. S seboj je prinesel tudi rogovje, zobovje in okostje ujetih živali, prav vsak izmed otrok pa je imel zanj vrsto vprašanj. Da otrokom čez dan ni bilo preveč dolgčas, so lahko izbirali med številnimi delavnicami. Tako so se naučili nekaj francoskih izrazov, prekmurskega narodnega plesa, ob večerih pa poslušali znane grške bajke. Prav vsak izmed otrok, ki je počitnice v divjini preživel v prvi skupini, torej od 11. do 18. julija, je počitnikovanje označil za odlično in začel starše prepričevati, naj ga naslednje leto spet vpišejo, nekateri izmed njih pa so iskali prosta mesta že v letošnjih terminih v juliju in avgustu. Med otroki so se spletla tudi tesna prijateljstva, kljub temu da so bili razdeljeni v dve, nasprotujoči si in tekmovalni skupini. Vsi udeleženci počitnic v divjini so prejeli ročno izdelana priznanja in medalje, nihče pa ni ostal brez majice, ki je namenjena spominu počitnicam v divjini.