Prava za našo hišo (68)

"Ti si pa izbirčna," mi je zabrusil kolegičin fant. Sedemindvajsetletniku, ki je sicer precej odrasel za svoja leta, vendar zame še vedno mulc, sem se samo nasmehnila.

Kolegici očitno njegova mladost ustreza.

»Glej, prej bi rekla temu, da ravno vsega balasta pač ne pojem več. Otroke bi morala imeti pri dvajsetih, ko sem bila še nevedna, ko se mi ni sanjalo. Saj bi jih tako babica pazila. No, ali pa takoj po faksu, ker sedaj me je že malce težje prepričati v neki model klasične družine.«

Samske ženske po tridesetem sicer rade zatrjujemo, da ni več normalnih moških, vendar je detajlno gledano malo drugače: ne da ne manjka tistih pravih in potencialnih fantov, ki hrepenijo, si želijo nekoga, da jim bo kuhal, pral in obdeloval vrt, grel posteljo ponoči, problem je drugje. 'Normalnost' današnjih moških si vsaka predstavlja drugače in je ta tudi pri moški strašno raznolika. Vprašanje, kaj pravzaprav želimo novodobne ženske, kaj želijo moški, kaj drug od drugega sploh pričakujemo. Ob vsem tem se potem lahko vprašamo, kam hudiča je šla spontanost in očitno je doba robotov v odnosih že (dolgo) prisotna.

Nekateri spletni samci (med 35. in 40. letom) noro hrepenijo po družini, že od tridesetega leta je ta misel njihov glavni cilj v življenju, in od tistega trenutka naprej, ko vas na spletu kliknejo, razmišljajo samo še o tem. Želijo pa vse takoj, prec oziroma bi že včeraj, če bi se dalo.

Pred leti sem doživela, ko me je moški ocenil kot 'godno samico za ženitev' in mi na kavi mimogrede razložil, da je zrasel gor na vasi, v precej veliki hiši in da bi bila kar pravšnja za njega. Odraščala sem na vasi, in po njegovi logiki, bi se kar dobro znašla v hiši njegovih staršev, pa tudi gospodinjska opravila bi mi verjetno ne delala problemov. Kar se pa vrta tiče, bi me njegova mama rade volje podučila. O čebuli in česnu.

»Verjetno bi bilo lažje, ko bi ne bila tako kompleksna,« sem na glas razmišljala.

»Kompleksna? Pa ti si komplicirana …,« ni odnehal sedemindvajsetletnik.

»Ne bluzi. Kaj pa je kompliciranega pri meni? Pač se mi ne da prenašat čudakov. Sem raje v kvalitetni zvezi sama s seboj. Folk je obremenjen z materialnimi dobrinami, vezami iz preteklosti, sosedovim načinom življenja, celo okoliškimi trači in tisti iz rumenih revij jim krojijo popoldanske pogovore ob kavici. Na predzadnjem zmenku se je recimo tip obnašal kot vsevednež, dokler ni ugotovil, da je moj sorodnik zaposlen v isti firmi kot on in je potem malce omilil svoje nakladanje. Zadnji zmenek pa je bil polomija. Najprej mi je razložil, da vozi samo starega golfa, potem popljuval ves menedžerski svet, saj so tako vsi vse, kar imajo, nakradli in če jim je slučajno uspelo zgraditi kariero pred tridesetim, bodo pri štiridesetih že potonili, ko pa je videl, da imam slučajno nov avto – pa ko bi imela vsaj kakšno mrcino, morda hudo znamko, je njegov ton glasu postal mehkejši in obnašanje prijaznejše. Sem mislila, da se to dogaja samo moškim pri njihovem voznem parku. En navaden novi avto je tipa pripravil, da je zamenjal obnašanje? Brez zveze. Pa to še niso neke posebnosti spletnih kofetkanj. Včasih se že za računalnikom vprašam, s kom se pravzaprav pogovarjam. Kdo sedi na drugi strani ekrana, nekje daleč ali blizu. Kakšen najstnik? Zapornik? Starejši gospod, ki mu je dolgčas, ker je žena v operi?«

»Zafrkavaš.«

»Ne. Ravno včeraj mi je spletni sogovornik razlagal, kako je našel svojo petnajstletnico s tremi kolegicami, ki so si v eni spletnih klepetalnic za odrasle privoščile starejšega moškega. Naložile so mu marsikaj, potem pa je on kot oče popenil, ko je videl, kaj počnejo in mala ne sme uporabljati interneta mesec dni. Je kar rutar zaplenil in vse možne kable za internet poskril. Je pa na spletu veliko takih, ki si ne želijo nič drugega kot le nekoga ob sebi, da bi jim zapolnil praznino na stara leta. No, saj, morda je to tudi poanta vsega.«

»Kaj, a da nismo na stara leta sami?«

»Ja.«

»Postajaš modra.«

»Modra?«

»Modruješ …«

»Klasika, če nisem kompleksna, sem komplicirana, če pa povem svoje mnenje, pa modrujem. Hudiča, ti tudi nisi z nobeno stvarjo zadovoljen.«

Potem sem pa jaz izbirčna …