Pogled proti vrhu Raduhe

Le kaj skrivajo Durce?

Raduha (2062 m) - Razgledna gora, znana po zadrgi, po šlicu, po Durcah. Njena velika znamenitost je tudi Snežna jama, dolga več kot 1000 metrov, globoka več kot 100 metrov, z bogatimi kapniki.

Danes se bomo odpravili na najvzhodnejši dvatisočak Kamniško-Savinjskih Alp, na Raduho. Raduha je grebenska gora, sestavljena iz več vrhov, ki si od vzhoda proti zahodu sledijo takole: Jelovec, Lanež, Mala in Velika Raduha. Drznila bi si reči, da je po videzu bolj podobna karavanškim goram. Zakaj? Zato, ker jo na južni strani krasijo sončni gorski travniki in ruševje, medtem ko je njena severna stran divja, prepadna, skoraj temačna. Njena odlika pa je tudi ta, da sta z obeh strani nanjo speljani čudoviti poti. Mi se bomo nanjo povzpeli z južne strani, od Koče na Loki.

Ker Raduha leži v Savinjski dolini, je najbolje, če se do izhodišča za vzpon zapeljemo skozi Kamnik in čez Podvolovjek do Luč, kjer v križišču na glavno savinjsko cesto, zavijemo desno. Peljemo se približno tri kilometre, ko v zaselku Struga opazimo smerokaze za Snežno jamo, eno od znamenitosti Raduhe in slovenskega alpskega podzemlja. Cesta poteka ob potoku Dupljenik. Čaka nas približno 16 kilometrov gorske ceste, od katere jih je skoraj 10 asfaltiranih. Cesta je dobro vzdrževana. Dva kilometra pred snežno jamo, tam, kjer je parkirišče, bomo parkirali avto in se v desetih minutah povzpeli do Koče na Loki. Od tu naprej sta možnosti dve: ali gremo direktno na vrh, ali pa na Durce, sedlo, na katerega pripelje tudi pot s severne strani. Krenili bomo naravnost na vrh in se čez Durce vrnili.

Od koče sledimo markacijam, ki se držijo bolj leve strani. Že kmalu se pot začne strmo vzpenjati skozi ruševje in pečevje. Strmina sicer popusti, a ves čas poteka med borovci, zato je tudi temu primerno vroče. Po približno uri hoje, se pot združi s potjo, ki pride z Durc. Smo na zahodnem grebenu Male Raduhe. Pot se obrne proti zahodu in Veliko Raduho vidimo pred seboj. Čaka nas grebenska pot, ki se med Malo in Veliko Raduho izgubi v skalni vrtači. Zadnji del vzpona poteka po skalnatem svetu, tik pot vrhom pa nas preseneti gorski travnik, posejan s številnim gorskim cvetjem. Do vrha bomo potrebovali uro in pol do dve uri.

Če bomo ujeli lepo vreme, bomo imeli na vrhu resnično fenomenalen razgled. Na severni strani se bomo pozdravili z našima starima znankama Olševo in Peco; na jugu so Rogatec in Lepenatka, Menina planina itd. Veličasten je pogled proti zahodu; pogled na Robanov kot, na koncu katerega stoji pregrada v obliki Ojstrice, za njo Planjava, Turska gora, Skuta, Rinke … Zadaj, nekje na severozahodu dominira greben Košute, kot najbolj ostra žaga. Če bomo imeli srečo, se bodo videle tudi Julijske Alpe. Zdaj veste, zakaj bomo na vrhu užili trenutke na gorskem travniku! Pa še kavke nas bodo obiskale.

Vrnemo se po poti vzpona, vse do odcepa za sedlo Durce, ki so resnično videti tako kot odprta zadrga. Strme skale z dveh strani, vmes pa melišče, ki sicer ni najboljše. Tod pride pot s severne strani, s Koče na Grohotu.

Na Durcah se desno odcepi pot do Koče na Loki, a mi bomo krenili še naprej na Lanež, 1925 metrov. Od tam nam bo Peca še bližje. Z Laneža se bomo po markirani poti spustili do naslednjega sedla, kjer nas markacije usmerijo desno. Sestopamo po prijetni poti, najprej skozi ruševje, nato po travniku, nazaj do Koče na Loki. Opozorila bi vas edino na del sestopa z Laneža. Pot je skalnata, posuta z drobnim šodrom in na levi strani rahlo prepadna. Potrebna sta previdnost in trden korak. Za spust z vrha do Koče na Loči čez Durce in Lanež bomo potrebovali še tri ure.

Pot vzpona poteka po južni strani, zato je v poletnih mesecih zelo vroče, kar pomeni, da je treba zgodaj vstati in biti čim prej čim višje. Kljub temu da je pot po gorskih travnikih Raduhe veselje in užitek, so zveste spremljevalke celotne poti skale. Skoraj celotna pot je kamnita, skale so posejane in razmetane po zemlji, občasno tako gosto, da je lažje poskočiti z ene na drugo, kot jih obiti. Zato svetujem, da obujete planinske čevlje, saj po dežju kaj hitro lahko pride do nepotrebne nesreče.

Nadmorska višina: 2062 m

Višinska razlika: 662 m

Trajanje: 5 ur

Zahtevnost: 3 zvezdice

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 30. junij 2008 / 07:00

Odprtje knjižnice se odmika

Prostorom stavbe Globusa sredi Kranja bo dala novo vsebino Osrednja knjižnica Kranj. Nazadnje je bilo slavnostno odprtje napovedano za letošnji december ob občinskem prazniku, a se to ne bo zgodilo.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / četrtek, 6. avgust 2009 / 07:00

Dobiček občutno manjši kot lani

Abanka je v letošnjem prvem polletju ustvarila 8,1 milijona evrov čistega dobička, kar je 62 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju.

Gospodarstvo / četrtek, 6. avgust 2009 / 07:00

Zbirateljski kovanci ob poletih v Planici

Ljubljana - Vlada je v četrtek sprejela uredbo, s katero je določila obseg izdaje, sestavine, vrednost in glavne značilnosti zbirateljskih kovancev, ki jih bo izdala ob pomembnih...

Gospodarstvo / četrtek, 6. avgust 2009 / 07:00

Zbirajo podatke o računih v tujini

Kranj - Republiška davčna uprava je pozvala občane, da najkasneje do 11. septembra sporočijo davčnemu uradu podatke o računih, ki jih imajo odprte pri bankah in hranilnicah v tuj...

Gospodarstvo / četrtek, 6. avgust 2009 / 07:00

Sporazuma z avtoprevozniki še ni

Ljubljana - Slovenski avtoprevozniki se z državo še pogajajo. Kot smo v petek v pogovoru z glavnim tajnikom Avtoprevozniške zbornice Slovenije predstavili, zahtevajo nižje cestni...

Kronika / četrtek, 6. avgust 2009 / 07:00

Kolesar si je zlomil stegnenico

Kranjska Gora - V soboto popoldne se je v kolesarskem parku v Kranjski Gori na vrhu spusta hudo ponesrečil kolesar. Zlomil si je stegnenico, zato so na pomoč priskočili gorski re...