Blaž Zupanc (Foto: Gorazd Kavčič)

Raje ima košarkarsko žogo kot knjigo

Med tremi maturanti gorenjskih srednjih šol, ki jim je pri splošni maturi uspelo zbrati vseh 34 točk, je bil tudi Blaž Zupanc s kranjske gimnazije.

»Če štiri leta kolikor toliko delaš sproti, potem že veliko znaš in se ti ni treba vsega na novo učiti. Še največ časa mi je vzela književnost, za katero sem porabil toliko časa kot za vse druge predmete skupaj.«

Glede na to, da so bili rezultati mature objavljeni že ob 5. uri zjutraj, me najprej zanima, kdaj si v ponedeljek vstal?

»Budilke si nisem pripravil, a sem se vseeno zbudil ob 7.30.«

 

Tako pozno?

»Ko spiš, se ne zavedaš časa, in zato me tudi ni moglo zanimati, kakšen rezultat sem dosegel.«

 

Torej nisi bil preveč na trnih glede rezultata?

»Ne preveč, saj sem vedel, da bom naredil maturo.«

 

Kot drugo, malce za šalo: kje so očala z debelimi stekli in »polizana frizura«?

»Tu nekje imam sončna očala, a nimajo ravno debelih stekel. Lase imam pa prekratke, da bi si jih lahko 'zalizal'.«

 

Zdaj pa bolj zares. S svojim rezultatom na maturi si se uvrstil med elito slovenskih srednješolcev. Kakšni so bili prvi občutki in kako so to sprejeli tvoji starši?

»Vsi smo bili veseli. Pri slovenščini sem recimo pričakoval kakšno točko manj, a sem ravno še ujel 'osmico'. Pri drugih predmetih pa sem pričakoval, da bom zbral veliko točk, seveda pa je vseh 34 točk zelo lep uspeh.«

 

Ponavadi so starši še bolj ponosni kot dijaki sami …

»Ja, prav res. Mami sem komaj prepričal, da me ni zbudila ob petih zjutraj.«

 

Glede na to, da si sin direktorja državnega izpitnega centra Darka Zupanca – je kdo že podvomil o tvojem rezultatu oziroma morebiti pomislil, da si imel vpogled v maturitetno gradivo?

»Mogoče res, a rekel mi ni še nihče nič. Glede na to, da sem se odločil za študij fizike, kjer ni omejitve pri vpisu, pa to niti ne bi bilo potrebno. Sicer pa imajo gradivo zelo dobro zavarovano in tudi oče ne ve, kaj je v maturitetnih polah. Tam tudi ni kaj videti, če recimo nisi biolog. Razen tega, kolikor vem, sestavijo več različnih pol in potem med njimi izžrebajo tiste, ki smo jih potem dobili na maturi …«

 

Šale na ta račun, če drugega ne, boš pa verjetno kljub temu še moral poslušati.

»V bistvu smo se na ta račun bolj šalili še pred maturo, zdaj, ko so znani rezultati, pa niti ne. Če gre za šalo, se pač nasmejemo. Lahko pa, da kdo ni bil zadovoljen z rezultatom, pa bi lahko kaj takega rekel, a se to še ni zgodilo.«

 

So bile priprave na maturo naporne?

»Najbolj naporno je bilo, ker smo imeli priprave pri fiziki in kemiji ob ponedeljkih in četrtkih na urniku prvi in zadnji dve uri. Zlasti težko je bilo zdaj proti koncu pouka, ko je bilo zunaj sonce in te je vleklo ven, posebej ob četrtkih, ko je že skoraj konec tedna. Zato je bilo najbolje, da smo bili v kabinetu in izvajali kakšne poskuse, ker tam ni bilo oken, da bi videl sonce.«

 

Po mnenju šolskega ministra Igorja Lukšiča matura ni pretirano stresna za dijake. Se je tudi tebi tako zdelo?

»Če štiri leta kolikor toliko delaš sproti, potem že veliko znaš in se ti ni treba vsega na novo učiti. Še največ časa mi je vzela književnost, za katero sem porabil toliko časa kot za vse druge predmete skupaj. Prav nam je prišlo tudi, ko smo pri nekaterih predmetih, recimo pri matematiki, ob koncu vsakega letnika pisali pregledne teste skozi vse leto.«

 

Kaj je na tej književnosti, da vas fante tako muči?

»Verjetno manj radi beremo in manj poslušamo pri slovenščini, razen tega je pri slovenščini zelo veliko gradiva … Pri tistem, kar smo imeli za domače branje, sem tudi bolj obnove bral.«

 

Kakšen »knjižni molj« pa torej res nisi ...

»To gotovo ne.«

 

Kaj te je spodbudilo, da si se odločil izpite opravljati tudi na višji ravni zahtevnosti? Se je to od tebe kar pričakovalo?

»Izpite na višji ravni zahtevnosti lahko opravljaš pri matematiki in angleščini, ki mi gresta dobro, zato to ni bila težka odločitev.«

 

Matura naj bi bila neke vrste zrelostni izpit. Tudi sam to dojemaš kot neko pomembno prelomnico v tvojem življenju?

»Verjetno res, saj se bo zdaj, ko smo se vpisali na fakulteto, začelo zares. Izobrazba, ki jo bomo pridobili na fakulteti, bo tista, ki bo pomembna za naše prihodnje delo. To je tisto, kar bomo verjetno delali vse življenje, čeprav ne nujno. Zato je matura res neka prelomnica v življenju.«

 

Omenil si že, da si se odločil za študij fizike. Odličen uspeh na maturi ti sicer odpira praktično vsa vrata – zakaj torej ravno fizika?

»To sem se odločil, še preden sem izvedel za rezultate pri maturi in tudi kadarkoli kasneje bi se odločil enako. Fizika me zanima, pa tudi težav pri iskanju zaposlitve verjetno ne bom imel, saj fizike rabijo tako na področju naravoslovja kot tehnike. Fizika me zanima tudi zato, ker zajema veliko področij.«

 

Te katero področje mogoče še posebej zanima?

»Zaenkrat sem izbral splošno smer in bom potem videl, kateri izpiti mi bodo bolj všeč oziroma pri katerih bom šel lažje skozi. Bom videl, kaj me bo bolj pritegnilo.«

 

Danes se veliko govori o finančni in gospodarski krizi. Kako jo dojemate tisti, ki šele načrtujete svojo poklicno kariero – omenjal si že, da si izbral študij, ki omogoča tudi zaposlitev. Si imel torej tudi to v mislih pri izbiri študija?

»Tudi seveda, a to ni bilo odločilno. Študij sem v prvi vrsti izbral, ker me fizika zanima, da je lahko dobiti zaposlitev, pa je samo še dodatna prednost. Predvsem se mi zdi zanimivo, ker moderna fizika že odgovarja tudi na vprašanja, ki so bila včasih zgolj filozofska, in so po mojem ena izmed najbolj zanimivih vprašanj.«

 

Predpostavljajva, da boš imel nekoč v prihodnosti možnost vplivati na politične odločitve v naši državi. Kaj bi najprej spremenil?

»Če bi imel neko visoko funkcijo, da bi lahko kaj spremenil, mi ne pride na misel nobena velika stvar, ki bi se mi jo zdelo pomembno takoj spreminjati. Prepričan sem, da se politiki trudijo, kljub temu pa bi bilo bolje, ko bi bilo v politiki manj medsebojnega obtoževanja in korupcije in več sodelovanja, da bi si skupaj prizadevali za boljšo Slovenijo.«

 

Te mogoče mika tudi študij v tujini?

»Zaenkrat sem se odločil za študij v Sloveniji. Če mi bo šlo dobro, se bom mogoče odločil za nadaljevanje študija v tujini, a tako daleč naprej ne bi rad napovedoval. Fizika je baje težka.«

 

 

Že tako nisi velik ljubitelj knjig, praviš, zato verjamem, da tudi za šolskimi knjigami ne preživiš večino svojega časa. Kaj te še veseli?

»Rad se ukvarjam s športom – tudi tole opornico (pokaže na opornico na roki, op. p.) sem dobil pri košarki. Košarko sem tri leta tudi treniral, zdaj pa jo veliko igram s prijatelji. Od lani igram tudi za ekipo Optimisti v četrti gorenjski košarkarski ligi, ki je letos tudi v zimski ligi Radovljica. Sicer je to bolj rekreativno, a se kljub temu kar dobro prepotimo. Rad pa pogledam tudi dober film in se družim s prijatelji.«

 

Za to bo letos več kot dovolj priložnosti, glede na to, da so pred tabo zelo dolge počitnice. Imaš že načrte, kako jih boš preživel?

»Nekajkrat se bom odpravil na morje, in sicer tako z družino kot s prijatelji. S prijatelji sicer načrtujemo tudi kakšno daljše potovanje, recimo po Evropi, a ni še nič določenega, ker je to zelo drago.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Humor / sobota, 30. junij 2007 / 07:00

Razvoj, uspeh, blaginja

Da, živimo v državi blagostanja in vzajemne sreče. Uspešnost v našem razvoju se čuti na vsakem koraku. Tako dobro nam še ni šlo.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / torek, 4. avgust 2009 / 07:00

Dokumentarci ta teden

Danes zvečer (TVS 1, ob 23. uri) ne zamudite zadnjega dela francoske dokumentarne serije Razgaljeni: Hosni Mubarak, ki je grenak okus poraza, kot večina Egipčanov, spoznal med šestdnevno v...

Zanimivosti / torek, 4. avgust 2009 / 07:00

Krvi primanjkuje, poziv krvodajalcem

Kranj - V zadnjih tednih so se zaloge krvi tako zmanjšale, da ne zadoščajo več za potrebe bolnikov in ponesrečencev. Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana in Rdeči križ Slove...

Gospodarstvo / torek, 4. avgust 2009 / 07:00

Največji lastniki podpirajo združitev bank

Največji lastniki Abanke Vipe in Gorenjske banke podpirajo združitev obeh bank v eno banko.

Mularija / torek, 4. avgust 2009 / 07:00

Voda je dar ...

Voda je bila rdeča nit nedavnih počitniških dni za otroke v uršulinskem samostanu pri Svetem Duhu pri Škofji Loki.

Kranj / torek, 4. avgust 2009 / 07:00

Aljažev stolp razdvaja planince

Namera Planinske zveze Slovenije, da na Triglavu postavi repliko Aljaževega stolpa, izvirnik pa preseli v planinski muzej, je razhudila številne planince.