Zvesti Gorenjskemu glasu

Prav na koncu mesteca Tržič živita Jožica in Andrej Meglič. Pod tem, za ta kraj zelo pogostim priimkom spoznamo domačina z Loma in Prekmurko.

Jožica je v Prekmurju končala trgovsko šolo, nato se je iz družine s petimi otroki preselila v Tržič k očetu in se zaposlila v Mercatorju. Ko je spoznala Andreja, po poklicu strojnega ključavničarja, zaposlenega v Lepenki, sta si ustvarila družino s štirimi otroki. Zdaj imata že dva odrasla vnuka in dve mali vnukinji, ki ju obožujeta. Pravita, da so to njuni sončki, in če nič drugega, ju oni »držijo pokonci«. Andrej je bil poleg službe več kot petdeset let operativen gasilec in je bil veliko zdoma. Odkar sta v pokoju, veliko delata na vrtu, sedita v senci, se sprehajata, gobarita in nabirata rožice za čaj. Ker imata časa dovolj, se rada odpravita na kakšen obisk ali prijateljem skuhata kavico. Vesela sta, da sta zdrava, se razumeta in si pomagata. Na Gorenjski glas je bil naročen že Andrejev oče, zasluge za to pa je imela njegova mama, ki ni bila zaposlena in ga je rada brala. Nato je naročnino prevzel Andrej, ki mu je všeč, da je v njem dovolj široko zajetih veliko tem. Še več informacij, recimo glede politike, pa dobi na televiziji. Jožica pregleda recepte (mimogrede: speče odličen ribezov štrudelj), všeč so ji priloge. Rodnega Prekmurja ne pogreša preveč, saj pravi, da je najlepše tam, kjer si ustvariš dom.