Jezika sem se naučil med domačini na Starem vrhu

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / sreda, 15. julij 2009 / 06:00

Jef Albrechts, Flamec, ki govori slovensko, o njem pravijo tisti, ki ga poznajo že skoraj dve desetletji, odkar ga je iz belgijskega Limburga prvič zaneslo v škofjeloške hribe. Vanje se je zaljubil in se vse pogosteje vračal, med domačini se je naučil tudi slovenskega jezika.

Ravno zaradi tega so ga Ločani, sicer gostoljubni, a tudi nezaupljivi ljudje, sprejeli kot človeka, vrednega zaupanja in spoštovanja. Iz poznanstva z Jefom se je razvilo najprej neformalno, nato pa tudi uradno sodelovanje med občinama Škofja Loka in Maasmechelen. Pred kratkim se je ob prazniku občine Škofja Loka in ob desetletnici uradnega pobratenja slovenske in belgijske občine znova mudil v njemu ljubih krajih.

Kako se spominjate začetkov pobratenja z občino Škofja Loka?

“Leta 1990, še v času takratne Jugoslavije, nas je pot popolnoma naključno prvič zanesla v Škofjo Loko. Potem sva z ženo vsako leto obiskala Slovenijo in ostajala v Škofji Loki (in okolici). Leta 1994 smo vzpostavili prve stike z županom Igorjem Drakslerjem. Počasi in zanesljivo (predvem počasi) smo se ljudje iz obeh skupnosti spoznavali prek naših predstavnikov, kar je leta 1999 pripeljalo do podpisa protokola o sodelovanju. Ljudje iz Škofje Loke so leta 2000 prišli v Maasmecheln z dvema avtobusoma in se vrnili s tremi. To je bil začetek celotne serije skupnih dejavnosti in medsebojnih obiskov.”

Kakšne podobnosti vidite med obema občinama?

“Ločani in Flamci imajo isti burgundski življenski slog: oboji so gostoljubni, radi dobro jedo in pijejo, so prijazni in radi pomagajo … Pa narava in gozdovi.”

V Maasmechelnu živi tudi veliko Slovencev. Kakšne stike imate z njimi?

“V Maasmechelnu živi približno petsto prebivalcev slovenskega rodu … Imamo dve slovenski društvi: Slomšek in Sv. Barbara. Z njimi praznujemo očetovski in materinski dan, skupaj gremo na romanja, praznujemo božič in se udeležujemo velikonočne maše ob 6. uri zjutraj. Dobro sodelovanje teh dveh društev obstaja tudi s slovenskima združenjema Prešeren iz Bruslja in Naš dom iz Genka. Skupaj praznujemo dan državnosti okrog 25. junija na slovenskem veleposlaništvu v Bruslju. Nekoč je bil v Genku tudi Janez Dolinar s svojo radijsko oddajo.”

Kako ste se naučili slovenskega jezika?

“Sam sem leto in pol hodil na tečaj slovenskega jezika v Maasmechelnu, in sicer enkrat na teden, ob sredah, od septembra 1996 do decembra 1997, vse do tedaj, ko sem prevzel funkcijo podžupana od 1998 do 2000. Kljub temu pa menim, da sem se jezika resnično naučil tam gori, na Starem vrhu … med pogovori z domačini.”

Za vas pravijo, da zelo pogosto prihajate v Škofjo Loko, zlasti radi pa imate škofjeloške hribe. Kaj vas je tako pritegnilo v teh krajih?

“Sistem kmečkega turizma, narava, gore, predvsem pa prijazni in gostoljubni ljudje. Sami imamo hribe, visoke do sedemdeset metrov, ki pa jim kljub temu pravimo gore.”