Z državnim jamstvom lažje do posojil

Država bo namenila 350 milijonov evrov za jamstva pri posojilih, ki jih bodo v bankah najeli zaposleni za določen čas, začasno brezposelni in mlade družine.

Ljubljana – Vlada je na četrtkovi seji sprejela predlog zakona o jamstveni shemi za fizične osebe in predlagala državnemu zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. S predlaganim zakonom naj bi ohranili običajno kupno moč skupin prebivalstva, ki jih je kriza najbolj prizadela oz. so pri potrošnji najbolj previdne. Med takšne skupine sodijo zaposleni za določen čas, ki imajo zaradi tega otežen dostop do bančnih posojil, mlade družine, za katere vlada meni, da potrebujejo dodatne spodbude, in ljudje, ki so zaradi gospodarske krize začasno izgubili delo in so se znašli v težkem socialnem položaju.

Kot je po četrtkovi seji vlade pojasnil minister za finance Franc Križanič, bo država namenila tristo milijonov evrov jamstev za posojila zaposlenim za določen čas in za mlade družine ter petdeset milijonov evrov za posojila ljudem, ki so po 1. oktobru lani zaradi stečaja podjetja ali prisilne poravnave izgubili zaposlitev in ne morejo več redno poravnavati obveznosti za že najeta posojila oz. so zaradi manjših dohodkov prisiljeni zmanjšati porabo pod raven normalnega življenja. Pri najemanju posojil z državnim jamstvom bodo veljale določene omejitve. Posojilo z državnim jamstvom bodo lahko najeli le tisti zaposleni za določen čas, ki so v treh mesecih pred najetjem posojila imeli povprečno plačo v višini največ 1,5-kratnika povprečne plače v Sloveniji. Za mlade družine, kot jih določa zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam, je pogoj, da njihovi skupni dohodki ne presegajo polovice letne povprečne plače v Sloveniji na posameznega člana mlade družine. Država bo pri posojilih zaposlenim za določen čas in mladim družinam jamčila 50-odstotno, jamstvo pa bo izdala le za posojila, zavarovana s hipoteko ali zemljiškim dolgom na nepremičnini, z odplačilno dobo do dvajset let in z glavnico, ki znaša najmanj pet tisoč in največ dvesto tisoč evrov. Za posojila začasno brezposelnim bo jamčila stoodstotno, posojilo bo možno najeti za največ deset let, zavarovati ga bo treba z upravno izplačilno prepovedjo na plačo, ki jo bo prejel v času poplačila posojila, glavnica pa bo lahko znašala največ dva tisoč evrov za vsako polno leto, ki posojilojemalcu manjka do polne upokojitvene starosti, vendar največ deset tisoč evrov.

Jamstveno shemo za občane bo (podobno kot jamstveno shemo za podjetja) izvajala SID banka (Slovenska izvozna in razvojna banka), ki bo javno povabila banke k oddaji ponudb in potlej z izbranimi bankami sklenila pogodbo. Prednost pri izboru bodo imele banke, ki bodo ponudile posojila z nižjo efektivno obrestno mero. Banke, ki bodo sodelovale v jamstveni shemi, bodo morale prevzeti nase tudi del tveganj. Unovčena jamstva bo izterjevala davčna uprava, ta bo pri tem odločala v skladu s predpisi, ki urejajo odpis, odlog in obročno odplačilo davčnega dolga. Če začasno brezposelni ne bo imel denarja, ki bi ga davčni organ lahko zajel z izvršbo, bo na predlog posojilojemalca odložil plačilo dolga dotlej, dokler si ne bo zagotovil rednih virov dohodka ali drugega premoženja.