Stres naš vsakdanji (2)

Odzivanje na stres se razlikuje od človeka do človeka. Kar je nekomu izziv, je lahko drugemu veliko breme. Poleg intenzivnosti stresnega dogajanja in časovne omejitve je predvsem naše doživljanje tisto, ki določa posledice stresa. Če pogledamo stres ob smrti najbližjih ali ob prometnih nesrečah in pri neozdravljivi bolezni, vidimo, da nam je v veliko pomoč naš odnos do življenja. Optimisti lažje premagujejo stres kot pesimisti, kar pa še ne pomeni, da ga manj občutijo. Vsak človek ima svoje obrambne mehanizme, ki se sprožijo, da mu pomagajo pri premagovanju stresa. Zato ima velik pomen naša psihofizična kondicija, za katero pa moramo skrbeti že prej, ne šele med stresom. Intenzivna telesna vadba je za nekoga, ki je ni navajen, v stresnem obdobju bolj škodljiva kot koristna. Za človeka je dobro, da ima vedno nekaj zaloge dobrega počutja, tako fizičnega kot psihičnega. Dokazano je, da telesno aktivni ljudje lažje premagujejo različne napore. Poleg tega je telesna aktivnost tista dejavnost, na katero najhitreje vplivamo in posledično vpliva na naše mišljenje, čustvovanje in fiziologijo telesa. Če smo postavljeni pred ovire, jih bomo bolje obvladali, če smo aktivni. Hitra hoja prinese boljše rešitve kot sedenje na kavču. Ko je človek aktiven, se počuti svobodnega in kreativne rešitve se pojavijo hitreje kot takrat, ko samo tuhtamo o problemu. Pravijo, da se klin s klinom zbija. Če to res drži, potem je ob doživljanju stresa treba poskrbeti za dražljaje, ki bodo preusmerili naše misli s problema na nevtralno območje. Od tam pa se nam mogoče pokažejo rešitve. Pri tem so nam lahko v pomoč vse dejavnosti, ki jih imamo v življenju. Nekdo, ki ima širok krog poznanstev, ki je aktiven v lokalni skupnosti, ki se ukvarja s hobiji, bo imel več možnosti, da najde delo, kot če bi čepel doma in se smilil samemu sebi. Mreža, ki jo pletemo s prijatelji in z aktivnostmi, ima velik pomen, saj nam pomaga, da se o težavah pogovarjamo, slišimo različne poglede, se sprostimo, dobimo podporo, si naberemo novih moči.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / nedelja, 30. oktober 2016 / 16:54

Nameščajo zbiralnike za e-odpadke

Predstavniki šestih zgornjegorenjskih občin so v petek na slovesnosti v Radovljici simbolično prevzeli petindvajset uličnih zbiralnikov za odslužene manjše električne aparate in elektronsko opremo, ko...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 29. december 2006 / 06:00

Komentar: Drugi spol

Po noveli volilnega zakona je morala biti na kandidatnih listah za letošnje lokalne volitve zagotovljena 20-odstotna zastopanost drugega spola, ob parlamentarnih leta 2008 pa naj bi bila...

GG Plus / petek, 29. december 2006 / 06:00

Sedmica: Meka črnih gradenj

Agonija družine Strojan je, vsaj za zdaj, končana. Država jim je najprej porušila streho nad glavo, takoj za tem pa jih je sprejela v svoje naročje in jih preselila v Roje, v enonadstr...

GG Plus / petek, 29. december 2006 / 06:00

Orkester je škofjeloški pušeljc

Dalmatinec Ivo Gulič, rojen leta 1935 v Sinju v Dalmaciji, je prevzel vodenje škofjeloškega pihalnega orkestra leta 1957. Pretekli teden se je legendarni "barba" kot kapelnik uradno poslovil od njega.

GG Plus / petek, 29. december 2006 / 06:00

Med sosedi

Železna Kapla na avstrijski strani mejnega prehoda Jezerski Vrh je v nedeljo, 24. decembra, spokojna pričakovala sveti večer. Gostinski lokali so bili večinoma zaprti, le trg in o...

GG Plus / petek, 29. december 2006 / 06:00

Reci mi kar Ana

Nasilje je bilo del mojega življenja