Stres naš vsakdanji (2)

Odzivanje na stres se razlikuje od človeka do človeka. Kar je nekomu izziv, je lahko drugemu veliko breme. Poleg intenzivnosti stresnega dogajanja in časovne omejitve je predvsem naše doživljanje tisto, ki določa posledice stresa. Če pogledamo stres ob smrti najbližjih ali ob prometnih nesrečah in pri neozdravljivi bolezni, vidimo, da nam je v veliko pomoč naš odnos do življenja. Optimisti lažje premagujejo stres kot pesimisti, kar pa še ne pomeni, da ga manj občutijo. Vsak človek ima svoje obrambne mehanizme, ki se sprožijo, da mu pomagajo pri premagovanju stresa. Zato ima velik pomen naša psihofizična kondicija, za katero pa moramo skrbeti že prej, ne šele med stresom. Intenzivna telesna vadba je za nekoga, ki je ni navajen, v stresnem obdobju bolj škodljiva kot koristna. Za človeka je dobro, da ima vedno nekaj zaloge dobrega počutja, tako fizičnega kot psihičnega. Dokazano je, da telesno aktivni ljudje lažje premagujejo različne napore. Poleg tega je telesna aktivnost tista dejavnost, na katero najhitreje vplivamo in posledično vpliva na naše mišljenje, čustvovanje in fiziologijo telesa. Če smo postavljeni pred ovire, jih bomo bolje obvladali, če smo aktivni. Hitra hoja prinese boljše rešitve kot sedenje na kavču. Ko je človek aktiven, se počuti svobodnega in kreativne rešitve se pojavijo hitreje kot takrat, ko samo tuhtamo o problemu. Pravijo, da se klin s klinom zbija. Če to res drži, potem je ob doživljanju stresa treba poskrbeti za dražljaje, ki bodo preusmerili naše misli s problema na nevtralno območje. Od tam pa se nam mogoče pokažejo rešitve. Pri tem so nam lahko v pomoč vse dejavnosti, ki jih imamo v življenju. Nekdo, ki ima širok krog poznanstev, ki je aktiven v lokalni skupnosti, ki se ukvarja s hobiji, bo imel več možnosti, da najde delo, kot če bi čepel doma in se smilil samemu sebi. Mreža, ki jo pletemo s prijatelji in z aktivnostmi, ima velik pomen, saj nam pomaga, da se o težavah pogovarjamo, slišimo različne poglede, se sprostimo, dobimo podporo, si naberemo novih moči.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 30. april 2010 / 07:00

Nesreča lahko pokvari praznike

Policisti svarijo pred neprevidnim kresovanjem in uporabo pirotehničnih sredstev.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Sedmica: Balkanski kotel

Glede na zgodovinska dejstva, smo Slovenci pretirano skromen narod.

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Treba se je bilo znajti, ali pa je bilo po tebi

Hvala Bogu tudi za posteljo, ki jo imam, a veste, koliko ljudi je takih, ki nikoli ne vedo, kam bodo položili svojo trudno glavo?

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Med sosedi 78

Znano koroško smučišče Osojščica/Gerlitzen je priljubljeno tudi med slovenskimi smučarji, saj je izvrstno urejeno in opremljeno, poleg tega pa do njega ni daleč, še posebej skozi Karavanški predor.

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Iz starih časov: Manica Komanova

Ko smo v minulem letu v tem podlistku obujali stare čase na Gorenjskem, smo se največkrat sklicevali na knjižico, ki jo je leta 1928 objavila Manica Koman, Na Gorenščem je fletno.

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Računalnik in jaz: Diagnoza od doma

Vse vas boli, komaj hodite, smrkate, vročino imate, boli vas glava, napor je že to, da morate biti pokonci. Ni kaj, potrebno je oditi k zdravniku.