Kam z gorenjskimi odpadki?

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / petek, 10. julij 2009 / 06:00

Po 16. juliju bo po napovedih ministra Karla Erjavca v Sloveniji delovala le še tretjina dosedanjih odlagališč odpadkov. Na prvem seznamu ni niti enega odlagališča na Gorenjskem.

Čeprav Gorenjska nima centralnega regijskega odlagališča, hkrati pa ni niti enega na seznamu odlagališč, ki bodo lahko odprta po 16. juliju, ni bojazni, da bi se naša regija spremenila v eno veliko smetišče. Ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi Karl Erjavec, je namreč pripravilo posebno uredbo, s katero določa pogoje za nadaljnje obratovanje deponij. Pri nas naj bi poslej odpadke sprejemali le še deponiji Mala Mežakla in Kovor, zagotovo se zapirata deponiji Tenetiše (Kranj) in Draga (Škofja Loka).

»Danes imamo le eno regijsko odlagališče, žal pa vse preveč govorimo le o odlaganju in odlagališčih, premalo pa o obdelavi odpadkov. Te je treba sortirati, predelati, morda uporabiti celo za pridelavo energije,« pravi minister. Od načrtovanih petnajstih regijskih centrov v Sloveniji danes obratuje šele eden (Sl. Konjice), osem jih je v gradnji, štirje v fazi načrtovanja. Le v enem primeru – seveda na Gorenjskem – pa še ni znana dokončna lokacija.

Pod evropskim povprečjem

V Sloveniji je bilo leta 2007 z javnim odvozom zbranih približno 421 kilogramov odpadkov na prebivalca, kar je pod evropskim povprečjem, saj v najrazvitejših članicah Evropske unije zberejo od 530 do 540 kilogramov na prebivalca. »Žal pri nas kar 84 odstotkov odpadkov zgolj odložimo. Zato se moramo intenzivneje lotiti ločevanja in predelave odpadkov, kar nam bo uspelo tudi z dvesto milijoni evrov, ki jih za ureditev regijskih centrov namenja evropska finančna perspektiva do leta 2013,« pravi minister Erjavec.

Za ureditev takšnega centra na Gorenjskem se župani (veliko se jih je tudi že zamenjalo) dogovarjajo vsaj ducat let, od leta 2001 je znan tudi zadnji sprejemljivi datum – 16. julij 2009, ko bodo zaprte vse druge deponije. Pa vendar v tem času ni bila izbrana niti lokacija, ki bi jo sprejelo lokalno prebivalstvo. Minister meni, da je glavni razlog za neuspeh neuvedena druga stopnja lokalne samouprave: »Pokrajine bi to lažje uredile, tako pa je ta pristojnost padla na občine. To je bil in je še vedno hud problem, med glavne razloge pa štejem premajhno ozaveščenost o ravnanju z odpadki med prebivalci.«

Na seznamu ni gorenjskih odlagališč

Po veljavni zakonodaji lahko od 16. julija obratujejo le odlagališča, ki so pridobila IPCC dovoljenja, izpolnjevati pa morajo še nekaj drugih pogojev, kot je doseganje predpisanega deleža biorazgradljivih sestavin med vsemi odloženimi odpadki, ti morajo biti tudi obdelani, in drugo. Po četrtku bo lahko delovala le še tretjina sedanjih deponij, na seznamu dvajsetih (objavljen na spletni strani ministrstva) pa ni nobenega odlagališča na Gorenjskem! O nadaljnjem obratovanju posameznega odlagališča po tem datumu bodo glede na izpolnjevanja pogojev odločali na Agenciji RS za okolje. Tudi ta odlagališča (če bo nadaljnje obratovanje sploh dovoljeno – tudi za Malo Mežaklo in Kovor) pa bodo lahko delovala še največ štiri leta oziroma do začetka delovanja regijskih centrov. Zamik omogoča peti člen evropske direktive, vendar morajo upravljavci odlagališč zagotoviti finančna jamstva, s katerimi bodo kasneje ustrezno sanirali in zaprli odlagališča.

Ministrstvo lokacij za centralna regijska odlagališča ne more določiti. »Občine morajo same doseči soglasje z lokalnim prebivalstvom, mi pa se lahko vključimo z mediacijo. Tudi za Gorenjsko imam dober občutek, saj se župani in občine zavedajo, da bo zadnji vlak kmalu odpeljal,« pravi minister Karl Erjavec. Na vprašanje Gorenjskega glasa, ali sprejema lokacijo na Polici, pa odgovarja: »Kot Naklanec nisem navdušen nad lokacijo, saj obstaja nekaj boljših rešitev, vendar je to stvar županov. Zadnjih sedem mesecev sicer potekajo intenzivni pogovori, zato sem optimist, sam bi interveniral le v primeru izrednih razmer. Teh ne pričakujem.«