Ekipa Jezerska ovčka je postala zmagovalka prvega Svetovnega festivala tržiških bržol. (Foto: Tina Dokl)

V Tržiču dišalo po bržolah

Minulo soboto je v Tržiču potekal prvi svetovni festival tržiških bržol. Najboljše so presenetljivo skuhali Jezerjani.

Tržič – V soboto je dogajanje v Tržiču zaznamoval prvi Svetovni festival tržiških bržol. »Gre za nekakšno ovčjo obaro, ki je edinstvena specialiteta, zato je škoda, da jih ne bi ponesli v širni svet,« je poudarila Marjana Zupan, predsednica tržiškega turističnega društva, ki je bržoljado pripravilo v sodelovanju z občino in Prostovoljnim gasilskim društvom Tržič. Tradicija kuhanja tržiških bržol sega v 17. stoletje, o njih je pisal že Valvasor. »Marsikje jih še kuhajo, a večinoma le ob Šuštarski nedelji, zato je namen festivala tudi, da bržole ne bi šle v pozabo in da pokažemo bogato kulinarično dediščino. Premalo cenimo tisto, kar je naše,« je dodala Zupanova.

V atriju občine Tržič je bilo pestro vso soboto. V sklopu prve bržoljade je namreč potekal sejem starih predmetov, predstavili so se različni rokodelci, pod vodstvom slikarja Saša Gantarja je potekala slikarska delavnica, izkupiček od prodanih slik namenili gluhi študentki Petri Čanak iz Zvirč, atrij so krasila otroška likovna dela na temo ovc in bržol, tržiški muzealci so pripravili delavnico izdelovanja predpasnikov, podljubeljski šolarji pa so prevzeli delavnico izdelovanja ovčk ter prikaz pletenja in predenja.

Obiskovalci so z velikim zanimanjem spremljali tudi pet ekip, ki so se pomerile v kuhanju bržol v kotličkih na odprtem ognju. Tričlanska strokovna komisija pod vodstvom kuharskega mojstra Andreja Kuharja je imela težko delo. Poudarila je, da bi bili zmagovalci lahko prav vsi, prvo mesto in prehodni pokal pa je dodelila ekipi Jezerske ovčke, ki so jo sestavljali Silvo in Matej Plaznik ter Mici Soklič in Majda Gašperlin. »Na voljo smo imeli dva kilograma mesa, dober kilogram krompirja, kilogram čebule, poper, sol, brinove jagode, od začimb pa mora prevladovati šetraj, a ne preveč. Bržole je nato naša kuharica Mici še malo 'zacoprala', vse skupaj pa se počasi na zmernem ognju kuha tri ure,« je razložil Silvo Plaznik. Kot je dejal, so pri njih doma bržole na jedilniku vsaj dvakrat na mesec: »Mladina ni pretirano navdušena nad njimi, a starejši jih imamo zelo radi, pa še zdrave so.« Drugo mesto je komisija dodelila ekipi Turističnega društva Tržič, tretje pa ekipi Peka. Poleg že omenjenih sta tržiške bržole kuhali še ekipi Modri dirkač iz Tržiča in medobčinskega društva gluhih in naglušnih Auris Kranj.

Jezerjani pa ne slovijo le po kuhanju tržiških bržol, pač pa so očitno tudi zelo dobri jedci. V igri Naj jedec je namreč porcijo bržole najhitreje – v minuti in štirih sekundah - pojedla Helena Plaznik z Jezerskega, drugi je bil Tržičan Boštjan Močnik, tretji pa Kranjčan Andrej Osterman.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 9. julij 2012 / 07:00

Malenšek še edini obtoženec

Na zatožni klopi v zadevi Slovenske hranilnice in posojilnice, ki jo obravnava kranjsko okrožno sodišče, zaradi zastaranja večine kaznivih dejanj sedi samo še nekdanji ravnatelj hranilnice Domen Malen...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 18. marec 2018 / 21:19

Merkur izboljšal dobičkonosnost

Nakelska družba Merkur trgovina je lani ustvarila več kot devet milijonov evrov dobička iz poslovanja, desetino so ga namenili za nagrajevanje zaposlenih.

Gospodarstvo / nedelja, 18. marec 2018 / 21:19

V Petrolu predlagajo šestnajst evrov dividende

Kranj – Delničarji Petrola bodo na skupščini 26. aprila v osrednji točki dnevnega reda obravnavali poročila o lanskem poslovanju in o uporabi bilančnega dobička. Uprava predlaga, da bi ves bilančni...

Zanimivosti / nedelja, 18. marec 2018 / 21:16

Najvažnejša točka v izobrazbi slepih

Naučiti se branja in pisanja, prirejenega prav za slepe, je ena izmed najvažnejših točk v izobrazbi slepega. Tako pravi zapis na hrbtni strani monografije o Minki Skaberne, ki je pred stoletjem ust...

GG Plus / nedelja, 18. marec 2018 / 21:11

Dediščina industrializacije

V sedemdesetih letih so kustosi Gorenjskega muzeja začeli raziskovati tudi teme iz novejšega časa po letu 1945. Na terenu so zbirali predmete, fotografije in drugo dokumentarno gradivo.

GG Plus / nedelja, 18. marec 2018 / 16:38

Slepim berejo tudi dramski igralci

Pred kratkim je stoto obletnico svojega nastanka praznovala Knjižnica slepih in slabovidnih v Ljubljani, ki je dobila ime po svoji ustanoviteljici Minki Skaberne, Kranjčanki, ki je imela veliko zaslug...