Napoti vsem ideologijam

Leta 1946 v Davči ubitega primorskega duhovnika, pesnika in pisatelja Filipa Terčelja so v 30. letih preganjali že fašisti.

Davča – Na dan državnosti so v Davči pripravili prvi Terčeljev dan, ob tej priložnosti pa je arhidiakon Anton Slabe blagoslovil nagrobnik leta 1946 ubitega primorskega duhovnika, pesnika in pisatelja Filipa Terčelja in davškega župnika Franca Krašne ter spominsko ploščo drugih žrtev revolucije v Davči.

»Filip Terčelj je velikan, za katerega Slovenci ne vemo,« je na prireditvi v davški cerkvi poudaril slavnostni govornik, sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gabršček, in orisal Terčeljevo življenje. Med drugim je bil ustanovitelj prosvetne zveze v Gorici in član ožjega goriškega odbora Mohorjeve družbe. Zaslovel je kot govornik, bil je pisatelj in pesnik religiozne lirike, uglasbenih je kar 114 njegovih religioznih pesmi. Leta 1931 so ga fašisti zaprli, prestajal je mučna zaslišanja. Nenehno preganjanje takratnih ideologij ga je izmučilo, zato se je nazadnje zatekel k prijatelju Francu Krašni, župniku v Sorici in Davči, oba pa so 7. januarja 1946 knojevci usmrtili v Štulčevi grapi v Davči. Pokopana sta na davškem pokopališču. »Terčeljevo življenje je bilo prežeto z ljubeznijo do bližnjega. Znal je odkriti človeško stisko, razdajal se je za ljudi, ne da bi preziral druge, niti svojih preganjalcev,« je še dejal Gabršček.

»Skrajni čas je, da med vojno in po njej nedolžno pobitim Slovencem vrnemo dobro ime in dostojanstvo. Želim, da bi nas tragični dogodki iz polpretekle zgodovine nehali bremeniti in deliti ter da v moči odpuščanja zaživimo v miru in medsebojnem razumevanju,« je zbrane nagovoril župan Železnikov Mihael Prevc, spregovorili pa so tudi žena Terčeljevega nečaka Lidija Terčelj, predstavnica Nove slovenske zaveze Blaža Cedilnik in Franci Peternel, predsednik šestčlanskega pripravljalnega odbora Terčeljevega dne.