Franci Strniša s Kokrice je najprej sedemnajst let delal v kranjski Iskri in potlej štiri leta v celjski Kovinotehni. 1. julija 1994 se je zaposlil v kranjski poslovni enoti Adriatica. 1. oktobra 1999 je postal direktor enote, po združitvi Adriatica in Slovenice pa direktor poslovne enote Adriatica Slovenice v Kranju. (Foto: Tina Dokl)

Ni pomembna le cena, ampak tudi, kaj za to dobiš

Pogovor s Francijem Strnišo, direktorjem kranjske poslovne enote zavarovalne družbe Adriatic Slovenica, o krizi, naravnih nesrečah, zavarovanju ...

Na lansko poslovanje Adritica Slovenice so vplivale naravne ujme s katastrofalnimi škodami ter posledice finančne in gospodarske krize. Zavarovalna družba je lani zbrala 257 milijonov evrov kosmate obračunane premije, od tega 57 odstotkov s premoženjskimi zavarovanji, 37 odstotkov z zdravstvenimi in šest odstotkov z življenjskimi. Z zbrano premijo, ki je bila nominalno za 2,1 odstotka večja kot leto prej, je na slovenskem trgu dosegla 13,6-odstoten tržni delež in že tretje leto zapored ohranila drugo mesto med slovenskimi zavarovalnicami. Pri premoženjskih zavarovanjih je dosegla 17,5-odstotni delež, pri zdravstvenih pa 24,5-odstotnega. Lani je obračunala za 180 milijonov evrov škod, kar je šest odstotkov več kot predlani. Samo za naravne nesreče je obračunala več kot 18 milijonov evrov škode. Zaradi močnega znižanja borznih tečajev je izvedla trajne slabitve finančnih naložb v vrednosti 18 milijonov evrov, to pa je vplivalo tudi na poslovni rezultat, ki je bil negativen v višini 14,9 milijona evrov. V letošnjih prvih treh mesecih je kljub poslabšanju pogojev dosegla pozitivni zavarovalni in naložbeni izid v skupnem bruto znesku 3,3 milijona evrov.

Kako se gospodarska in finančna kriza odraža v zavarovalništvu?

»Kriza je posredno prizadela tudi zavarovalništvo. Če upoštevamo, da se je prodaja osebnih vozil zmanjšala za dve petini, potem to - kljub ohranitvi doseženega tržnega deleža - pomeni manj sklenitev zavarovanj obvezne avtomobilske odgovornosti, manj kasko zavarovanj in drugih kombinacij zavarovanj, povezanih z vozili.«

Verjetno pa avtomobilska zavarovanja niso edina, kjer občutite posledice krize …

»Najbolj jih občutimo pri življenjskih naložbenih zavarovanjih, ki so vezana na vrednosti enot vzajemnih skladov. Ker je njihova vrednost v krizi močno upadla, se je s tem zmanjšala tudi vrednost privarčevanega denarja. Ko me zavarovanci sprašujejo, kaj naj naredijo, jim svetujem, da bi bila najslabša rešitev, če bi zavarovanje panično prekinili. Posledice krize občutimo tudi pri kolektivnih nezgodnih zavarovanjih, saj se z ukinjanjem podjetij in zmanjševanjem števila zaposlenih zmanjšuje tudi število zavarovancev.«

Ljudje v krizi varčujejo bolj kot sicer. Ali varčujejo tudi pri zavarovanju?

»Tu imamo dve vrsti zavarovancev s precej različnimi stališči. Nekateri so se zaradi krize in zmanjševanja stroškov najprej odpovedali zavarovanju, drugi dajejo v teh časih zavarovanju še večji poudarek, saj menijo, da jim bo zelo težko, če premoženja ali sebe ne bodo zavarovali in bi se jim kaj zgodilo. Pri premoženjskih zavarovanjih se kriza skorajda ne pozna, verjetno so k temu nekaj prispevale tudi vse pogostejše ujme – poplave, viharji, toče. Tudi tisti, ki najemajo posojila, se vse pogosteje odločajo za kakovostno zavarovanje, saj ne želijo, da bi posojilo ob morebitni nezgodi postalo breme dedičev.«

Nekateri zavarovanci plačujejo premijo v obrokih. Kaj ugotavljate? Jih plačujejo vse težje?

»Plačilna disciplina se je poslabšala. Vse več je primerov, ko morajo zavarovalni zastopniki »spomniti« zavarovance na plačilo. Večina obrok plača, če ne prej, pa potem ko zagrozimo z izvršbo.«

Se je zavarovalnica na krizo odzvala tudi s spremenjeno ponudbo, z nižjimi cenami, z daljšimi plačilnimi roki …?

»V okviru akcije Paket za paket smo zavarovancem predvsem pri avtomobilskih zavarovanjih omogočili plačilo premije v več obrokih kot doslej ter druge ugodnosti. V krizi še bolj poudarjamo individualni pristop in se pri tem poskušamo prilagajati zavarovancem, ki so se iz tehtnih razlogov znašli v težavah.«

Kako se kriza odraža pri zanimanju za dodatno pokojninsko zavarovanje?

»Pri teh zavarovanjih sicer še ne beležimo upada, vendar pa ne moremo pričakovati, da bi takšno zavarovanje sklenili tisti, ki so ostali brez službe ali se z dohodki komaj preživljajo iz meseca v mesec. Zaposleni s solidnimi mesečnimi prejemki pa vse bolj ugotavljajo, da jim samo pokojnina iz obveznega zavarovanja ne bo zagotavljala varne starosti, zato izkoristijo možnost sklenitve dodatnega pokojninskega zavarovanja.«

Se povečuje zanimanje za klasična življenjska zavarovanja?

»Zdi se mi, da bo ob slabi izkušnji zelo težko na novo navdušiti zavarovance za naložbena življenjska zavarovanja in da se bo spet povečalo zanimanje za manj donosna, a bolj varna klasična zavarovanja.«

Se kriza odraža tudi v večjem zanimanju za delo v zavarovalnici?

»Ker se je v kriznem času povečala brezposelnost, je tudi več vprašanj o možnosti za zaposlitev v zavarovalnici. Adriatic Slovenica je verjetno kar ena redkih družb, ki tudi v tem času išče in zaposluje nove zavarovalne zastopnike – najprej za določen čas, potlej, po izpolnitvi nekaterih pogojev, pa tudi za nedoločen čas.«

Direktor agencije za zavarovalni nadzor Mihael Perman je na nedavnih dnevih slovenskega zavarovalništva dejal, da zavarovalnice načenjata kriza in narava. Letos je bila toča že maja …

»Naravne ujme so res vse pogostejše, predlani so bile poplave, lani neurja s točo in vetrom, letos toča že ob koncu maja … V kranjski poslovni enoti ob letošnji toči ni bilo večje škode, nekaj malega je je bilo na kmetijskih posevkih, nekaj prijav pa smo prejeli zaradi škode na avtomobilih, ki so bili med neurjem v Ljubljani.«

Ali izplačilo odškodnin narašča?

»Zanimivo! Lani so vse večje naravne ujme in nesreče Gorenjsko zaobšle, tako da je bilo izplačilo odškodnin celo manj kot predlani in v povprečju zadnjih petih let.«

Ali vse pogostejše pojavljanje ujm vpliva na boljšo zavarovanost premoženja?

»Vse večje ujme spodbudijo k zavarovanju tudi nekatere, ki doslej premoženja niso imeli zavarovanega; že obstoječi zavarovanci pa sprašujejo, ali imajo dobro zavarovano premoženje, ali so zavarovalne vsote dovolj visoke… Vsem svetujemo, da se oglasijo v zavarovalnici, kjer bodo lahko sklenili novo zavarovanje oz. preverili kakovost že sklenjenega zavarovanja.«

Kaj ste, na primer, ugotovili ob predlanskih poplavah v Železnikih, Kropi, Bohinju …?

»Ugotavljali smo, da je še vedno precejšen delež ljudi, ki nimajo zavarovanega premoženja ali je zavarovanje nekvalitetno. Med tistimi s sklenjenim zavarovanjem ima večina preskromno zavarovano opremo v stanovanjih, kar se največkrat izkaže v primeru škode.«

Koliko se Gorenjci odločajo za zavarovanje pred potresom?

»Ko se je zatreslo v Posočju in v Bohinju, se je povečalo zanimanje za zavarovanje proti potresu, potem je sledilo obdobje, ko je precej upadlo, po letošnjem potresu v Italiji pa se je spet nekoliko povečalo. Pri zavarovanju premoženja – Dom AS priporočamo zavarovancem, da v paket poleg drugih rizikov vključijo tudi zavarovanje za primer potresa.«

Ponujate letos zavarovancem kakšno novost?

»Novost je paket Dom AS, ta vključuje različne vrste premoženjskih zavarovanj za naše domove in je preprost tako za sklenitev zavarovanja kot za ugotavljanje oz. obračunavanje škode. Mladim, neizkušenim voznikom ponujamo Mojo prvo avto polico, s katero jim omogočamo dodatno zavarovanje avtomobilske odgovornosti za vsa vozila, ki jih vozijo, ne da bi bilo za to potrebno doplačilo za mladega voznika.«

Ali zavarovanci koristijo že tudi e-poti?

»Zavarovanci iščejo po elektronski poti predvsem odgovore na vprašanja o zavarovanju, zavarovalništvo pa je tudi vse pogostejša tema na različnih forumih. Dobro je obiskana tudi spletna stran AS.«

Tudi na nedavnih zavarovalniških dnevih je bilo slišati očitke, da so pogoji za nekatere vrste zavarovanja zelo zapleteni in da se ljudje kar težko predstavljajo, kaj jim zavarovanje prinaša …

»To drži, vendar to ni oblika zavajanja zavarovancev. Sklepanje zavarovanj je namreč pogodbeni odnos, v katerem je treba natančno, v pravniškem jeziku napisati, kaj dobijo zavarovanci za plačilo zavarovalne premije. Priznam, da je ta jezik precej zapleten, vendar pa imamo agente in svetovalce, ki znajo ta jezik »prevesti« v bolj razumljivo obliko.«

Slovenci smo znani po tem, da težko zamenjamo zavarovalnico. Opažate to tudi v Adriaticu Slovenici?

»Zdi se mi, da smo Gorenjci v navezanosti na »svojo« zavarovalnico vodilni v Sloveniji ali morda še celo v širši regiji. To je po eni strani slabo, po drugi plati pa dobro. Slabo je zato, ker je zavarovanca težko pridobiti, in dobro zato, ker potem, ko si ga enkrat pridobil ter vzpostavil določeno zaupanje, ostaja dolgo zvest. To, da je v tržnem boju za zavarovance pomembna le cena, pa mi ni všeč. Zdi se mi, da smo zavarovalničarji pri tem morda malo preveč osiromašili stroko. Ni pomembna le cena oz. višina premije, ampak tudi, kaj za to dobiš. Vsi skupaj se moramo zavedati, da zavarovalništvo temelji na teoriji množice. Čisto človeško pa je, da poskuša vsak zavarovanec za čim nižjo premijo dobiti čim večjo pokritost določene nevarnosti. V zavarovalnici Adriatic Slovenica se trudimo, da zavarovancu ponudimo kakovostno zavarovanje za solidno ceno.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sobota, 19. april 2008 / 07:00

Eksperimenti na ljudeh: so res prepovedani?

Iz splošne etike in etike posameznih znanosti, ki se ukvarjajo s človekom (npr. medicina, genetika, psihologija), sledi, da je eksperimentiranje na ljudeh nedopustno. Izvajanje poskusov na ljudeh...

Objavljeno na isti dan


Kranj / četrtek, 2. julij 2009 / 07:00

Odkrili obnovljeni spomenik

V Goričah so odkrili obnovljeni spomenik padlim borcem NOV 1941-1945. Več dogodkov v sklopu praznika krajevnih skupnosti Golnik, Goriče in Tenetiše.

Cerklje na Gorenjskem / četrtek, 2. julij 2009 / 07:00

Na Krvavcu kopljejo arheologi

Na Krvavcu letos nadaljujejo arheološka izkopavanja območja srednjeveške pastirske poselitve. Iskali so sirarno, našli pa konjski hlev.

Zanimivosti / četrtek, 2. julij 2009 / 07:00

Anketa: Država pozabila na Železnike

Popoplavna sanacija bo odslej v občini Železniki očitno potekala precej počasneje, saj naj bi letos po predlogu drugega rebalansa državnega proračuna prejela 1,2 milijona evrov oz. samo četrtino oblju...

Tržič / četrtek, 2. julij 2009 / 07:00

Koncesija za odpadne vode

Tržiški občinski svet je potrdil odlok, ki omogoča podelitev druge koncesije Komunali Tržič. Pred podpisom pogodbe o odvajanju in čiščenju odpadne vode seznanitev z vsebino.

Nasveti / četrtek, 2. julij 2009 / 07:00

Širokopasovna omrežja in storitve

Slovenija se uvršča med prvih dvajset držav pri kakovosti širokopasovnega dostopa. Pri gradnji optičnega omrežja smo med najhitrejšimi v EU.