Naša mladina je naš ponos

Z Lubnikom med argentinskimi Slovenci (33)

Prospekt HZ Group se začne z zemljevidom Evrope, na katerem je posebej označena Slovenija. Sledi fotografija Bleda. Nato Ljubljane, kjer se je začela Zupanova tiskarska tradicija. Herman Zupan je ponosen Slovenec, zato svoja podjetja v daljni Argentini predstavlja na takšen način in s tem širi prepoznavnost Slovenije v svetu.

V Ljubljani je imel majhno tiskarno pravzaprav njegov oče. Herman je bil najraje na ljubljanskem stadionu, treniral je tek na tisoč metrov in bil drugi najboljši slovenski tekač na tej razdalji. Ko se je začela vojna, je moral na šport pozabiti. Trije otroci so bili v družini, mladoletnega brata so po vojni ubili, zato se je Herman s kolesom odpravil čez mejo. Sestra je prišla za njim, kasneje tudi oče. Najprej je bil dve leti in pol v Italiji, kjer je delal v grafičnem podjetju. Pri dvajsetih letih se je odpravil v Argentino, že na ladji se je naučil špansko in v Buenos Airesu v treh dneh dobil dobro plačano delo v grafičnem podjetju Peuse. Vendar je že po letu šel na svoje, začel je s čisto majhnim strojem, katerega maketa v njegovi pisarni danes spominja na začetek pred 59 leti.

V Zupanovem podjetju so najprej izdelovali albume za fotografije, sledile so škatlice za vžigalice. Silovit razvoj je prinesla usmeritev v izdelavo embalaže. Če samo pomislite, koliko stvari je bilo embaliranih včasih in koliko jih je danes, je hitro jasno, kako jasnovidna je bila Zupanova odločitev za embalažo. HZ Group je danes druga največja skupina podjetij na področju embalaže v Južni Ameriki, sestavlja jo štirinajst tovarn oziroma podjetij v Argentini, Braziliji, Čilu in Mehiki, zaposlenih je tisoč petsto ljudi, letni promet znaša 150 milijonov evrov. Ameriško grafično združenje je Hermana Zupana leta 1991 razglasilo za najbolj prodornega podjetnika na področju grafične industrije v Severni, Južni in Srednji Ameriki. Visoko priznanje je prejel kot prvi Argentinec in seveda kot prvi Slovenec.

Herman Zupan je najuspešnejši slovenski podjetnik v Argentini, seveda tudi najbogatejši. Vprašali boste, kako bogat je. Delnice HZ Group ne kotirajo na borzi, temveč so v lasti družine, saj je premoženje že razdelil med svoje tri otroke. Nobena skrivnost ni, da je to napravil tako, da bo HZ Group ostala skupaj, še vedno nadzira poslovanje podjetij in tekoče informacije o rezultatih poslovanja pridejo najprej na njegov računalnik.

"Tudi v Gorenjskem tisku sem že bil, to je bila včasih najlepša tiskarna v Sloveniji, kako pa kaj gospa Kobalova, kako jim gre?" vpraša nenadoma. "Šla je v pokoj ...," zavlačujem z odgovorom. "Je podjetje kar pustila?" vpraša začudeno. "Spore imajo ...," počasi pojasnjujem. Tadrego reši Tone Rode, ki pride v pisarno in zmoti najin pogovor. "Tone, ali ti več, kaj se dogaja z Gorenjskim tiskom?" se obrne k Rodetu, ki prav tako ne odgovori, le nasmehne se. "Zakaj se mi oba smejita?" naposled smeje neha vrtati. Le kdo bi mu verjel, da ne ve, kaj se dogaja v Sloveniji.

Herman Zupan ni na tekočem samo s poslovanjem HZ Group in z bornimi tečaji po svetu, temveč tudi z evropsko grafično industrijo. Vsako leto sta z ženo Julijano - kliče jo Julči - odpotovala v Evropo in obiskala grafična podjetja od Švedske do Španije. To ni bil dopust, temveč delo, žena je pridno zapisovala, kaj sta videla. Drobni, vendar zelo pomembni zapiski so se ohranili in vključeni bodo v knjigo o Zupanovi življenjski poti, ki jo pripravlja Zupanov sin. "Kar prisilil me je, da sem se spomnil vsega, knjiga ne bo namenjena javnosti, temveč naši družini, da bo ostalo napisano, ko me ne bo več," pravi Zupan. V Slovenijo z ženo še vedno prihajata vsako leto, stanovanje imata v Ljubljani. Prihajajo tudi otroci, vsi trije imajo partnerje slovenskega rodu, vsak po tri otroke. Šest od devetih vnukinj in vnukov je že končalo univerzo, trije še študirajo. Vsi so izobraženi, zelo pridne otroke in vnuke imata.

"Ne samo naši, slovenski otroci nasploh zelo dobro napredujejo v šolah, saj jim pomaga že to, da govorijo dva jezika, razgledani so. Naša mladina lepo govori slovensko, naša mladina je naš ponos. Slovenska skupnost je danes celo močnejša kot pred petdesetimi, šestdesetimi leti, saj je mladih več, zanimanje za slovenščino v zadnjem letniku gimnazije narašča. Argentina je v primerjavi s severno Ameriko prijaznejša do izseljencev, v Evropi jih ne marate. Mislim, da je bila to za Argentino dobra politika, saj jo je obogatila.

V Argentini smo imeli vse mogoče vlade, vendar v šestdesetih letih noben policaj ni stopil v noben slovenski kulturni dom. Ne samo, da nas pustijo pri miru, tudi upoštevajo nas," pravi Herman Zupan.

Kaj pa gospodarsko sodelovanje? V Buenos Airesu deluje Slovensko-latinskoameriška trgovinska zbornica, ki jo vodi Herman Zupan. Podjetnikom pomagajo z informacijami o trgu, pri iskanju posrednikov. Vendar podjetniki iz Slovenije doslej v Argentini še niso dosegli večjega poslovnega uspeha, niti pri uvozu argentinske hrane. Zato pri nas sicer lahko kupite argentinsko sadje, vendar na gajbici piše, da je prišlo iz Nizozemske. Herman Zupan največjo oviro vidi v tem, da so pomorske povezave slabe.

S tem nadaljevanjem zaključujem podlistek o naših rojakih, ki sem jih spoznala na turneji pevskega zbora Lubnik iz Škofje Loke po Argentini. To je bila že naša tretja skupna pot, najprej smo vandrali po Združenih državah Amerike in Kanadi, nato po Avstraliji in lani po Argentini. Kar nekaj predlogov sem dobila, da bi vse tri podlistke združili v priročno knjižico, dodali naslove naših rojakov oziroma njihovih društev. Prav bi prišla predvsem tistim, ki se odpravlja na potep. Morda bo jeseni ugledala luč sveta.