Vez Acronija s prihodnostjo

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 29. junij 2009 / 06:00

V Acroniju so odprli trideset milijonov evrov vredno investicijo v napravo za kontinuirano vlivanje jekla. Naročila v juliju vzbujajo upanje, da se bo padanje na trgu ustavilo.

Jesenice – V torek so v jeklarni jeseniškega Acronija po večtedenskem testiranju slovesno odprli napravo za kontinuirano vlivanje jekla, ki je zagotovo največja letošnja tehnološka investicija na Gorenjskem. Pogodba o prodaji jeklarskih družb Slovenske industrije jekla – SIJ ruskemu koncernu Koks namreč obvezuje novega lastnika, da kljub krizi vlaga v posodobitve, ki bodo nedvomno omogočile, da bodo te družbe, ki so v preteklih letih velike konjunkture poslovale izredno dobro, iz krize izšle še bolj konkurenčne.

Za 92 milijonov evrov investicij

Kot je pred odprtjem razložil generalni direktor Acronija Slavko Kanalec, bo investicija v kontinuirano vlivanje omogočila razširiti proizvodni program, saj se z boljšo kemično homogenostjo in bistveno izboljšano površino polproizvodov odpirajo nove možnosti za razvoj novih izdelkov. Vlaganja bodo nadaljevali z investiranjem v nov brusilni stroj in v transport bele pločevine, kjer se bodo plošče vroče poravnale, razrezale in kontrolirano ohladile. S tem bodo zaokrožili kompleks naprav, s katerim bodo povečali kapacitete, predvsem pa pridobili možnosti za proizvodnjo zahtevnejših izdelkov. Za napravo za kontinuirano vplivanje, ki je ena najsodobnejših v svetu, so vložili trideset milijonov evrov, transport pločevine jih bo stal 28 milijonov evrov, škarje skoraj trideset milijonov, nekaj milijonov bodo stale tudi ogrevne peči. Tako bodo v tehnološke posodobitve letos v Acroniju vložili kar za 92 milijonov evrov, od tega 67 milijonov evrov letos, saj gre za večletni projekt. Nove tehnološke pridobitve so po Kanalčevih besedah »vez Acronija s prihodnostjo«.

V prvem četrtletju izguba

Sicer pa družbam v skupini Slovenska industrija jekla – SIJ kriza ni prizanesla. Kot je razložil predsednik uprave Tibor Šimonka, so prve znake krize začutili lani septembra in že v oktobru pripravili ukrepe. Padec naročil in pritiski na znižanje cen v zadnjem četrtletju lani ter še visoke cene surovin, ki so jih kupili v prvi polovici leta 2008, so povzročili, da je skupina SIJ lansko leto zaključila s 37 milijoni čistega dobička, kar je za četrtino manj kot leto poprej. Prvi meseci letošnjega leta so minevali v znamenju padanja naročil, ki so se do junija zmanjšala za skoraj polovico, kar je pomenilo, da so slovenske jeklarne začele ustvarjati izgubo, ki pa je, kot ocenjujejo, še obvladljiva, saj še vedno ustvarjajo pozitiven denarni tok in dodatno zadolževanje ni potrebno. Z ukrepi za znižanje stroškov, pri čemer so prav v Acroniju prvi uvedli skrajšan delovni tednik, ocenjujejo, da bodo v skupini SIJ letos prihranili za 17 milijonov evrov. Na ravni skupine SIJ je v prvem četrtletju nastalo za dva milijona evrov izgube.

V Acroniju so v prvem četrtletju po besedah direktorja Kanalca dosegli za 59,5 milijona evrov prodaje, kar je za 52 odstotkov manj kot v letu 2008. Za 42 odstotkov je bilo manj naročil, poleg tega pa so na trgu padle tudi cene jeklarskih izdelkov. K manjši proizvodnji je prispevala tudi šesttedenska ustavitev vlivanja zaradi montaže nove naprave za kontinuirano vplivanje. Tako so v prvem četrtletju v Acroniju kljub skrajševanju delovnega tednika, optimizaciji stroškov materialov, ki sicer predstavljajo šestdeset odstotkov vseh stroškov, in racionalizaciji porabe energije ustvarili za 4,1 milijona evrov izgube.

Na čakanje le konec meseca

Tudi za drugo četrtletje ne kaže, da bi bilo mogoče poslovati brez izgub. Naročila so namreč še naprej padala in šele naročila za julij, ki se bližajo zmogljivostim jeklarne, vlivajo upanje, da je morda dno krize že doseženo. Ne upajo si oceniti, ali je to le morda učinek časa pred dopusti, vendar če bodo jeseni imeli kapacitete vsaj 80-odstotno zasedene, bodo leto zaključili brez izgub. Z začetkom avgusta bodo v Acroniju s pomočjo države uvedli ukrep čakanja na delo, ki ga omogoča nova zakonodaja, pri čemer pa so se odločili za drugačen pristop, kot so ga napovedali še pred dvema tednoma. Tedaj je bilo namreč rečeno, da bodo na čakanje izmenoma pošiljali delavce ene izmene, sedaj pa so se odločili, da bodo vsak mesec začeli delati z vsemi izmenami, dokler ne bodo izpolnili naročil, nato pa ob koncu meseca za približno teden delavce poslali na čakanje. V upravnih službah pa bo veljal še naprej skrajšani delovnik. Z vsemi ukrepi varčevanja naj bi v Acroniju letos privarčevali osem milijonov evrov, od tega okoli dva milijona evrov s skrajševanjem delovnika in čakanjem na delo.

Na slovesnost z muzejskim vlakom

Odprtje naprave za kontinuirano vlivanje so seveda pripravili v sami jeklarni, kamor je množico udeležencev popeljal muzejski vlak. Hrupnim razmeram v jeklarni so pripravili precej slikovit, zlasti pa glasen priložnostni program, pred simboličnim krstom naprave, poimenovane Katarina Velika, pa je zbranim spregovoril tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Poudaril je, da prav tovrstne tehnološke investicije pomenijo pot in možnost, da Slovenija iz krize izide še za korak bliže najrazvitejšim, še bolj konkurenčna.