Šentjanževka za opekline
Pravijo, da šentjanževke zacvetijo okrog šentjanževega, od tod izhaja tudi njihovo ime. Zdaj je torej čas, da začnemo nabirati prelepe rumene cvetove in iz njih pripravljati šentjanževo olje za po sončenju ali jih posušimo za pomirjajoč čaj, ki lajša depresijo.
O rastlini, ki je po legendi nastala iz krvi ob obglavljenju Janeza Krstnika, je že Paracelsus zapisal: »Boljšega zdravila za rane ni mogoče najti v nobeni deželi.« Grški in rimski zdravniki so šentjanževko na veliko uporabljali za celjenje ran. Njen ugoden vpliv na živce pa so odkrili šele v 18. stoletju.
Šentjanževo olje po sončenju
Šentjanževo olje velja v ljudskem zdravilstvu za eno najbolj čislanih in največkrat uporabljenih zdravil za zdravljenje sončnih in vseh drugih opeklin. Učinek zaviranja vnetja temelji na flavonoidih, ki jih rastlina vsebuje. Šentjanževka učinkovito pomirja od sonca razdraženo kožo in jo neguje po sončenju, a pri njeni uporabi je treba biti zelo previden. Nikoli ne uporabljamo pripravkov iz šentjanževke, kadar se nameravamo izpostavljati soncu ali obiskati solarij – ne uživajmo njenega čaja in se ne mažimo s šentjanževim oljem. S slednjim se namažemo šele zvečer, ko smo prišli s sonca. Šentjanževo olje naj bi dobrodejno vplivalo na nečisto, suho, razpokano in luskasto kožo. Dobro se obnese tudi pri zdravljenju krvavečih ran, oteklin, poškodovanih mišic, bul, podplutb in čirov.
Kako ga pripravimo?
Šentjanževo olje je izvleček šentjanževke v oljčnem olju, ki ga dobimo tako, da sveže cvetove šentjanževke namakamo v štirikratni količini oljčnega olja. Stekleno posodo, v kateri jih namakamo, zapremo in za tri tedne postavimo na toplo mesto. Občasno vsebino pretresemo. Po tem času bo olje dobilo značilno rdečkasto barvo. Precedimo ga skozi krpo in prelijemo v majhne temne stekleničke, ki jih dobro zapremo in shranimo na hladno, temno mesto.
Šentjanževa tinktura proti revmi
Šentjanžev alkoholni izvleček oziroma tinkturo pripravimo tako, da dve pesti šentjanževih listov tri tedne namakamo v litru žganja. Pripravek uporabimo proti revmi in za natiranje drhtečih udov pri starejših ljudeh.
Antidepresiv iz narave
Šentjanževka je rastlinski antidepresiv, ki ima znaten vpliv na izboljšanje razpoloženja. Protidepresivno delovanje resda nastopi počasi – prvi učinki se pokažejo šele po dveh tednih uživanja in se stopnjujejo do četrtega tedna, a po tem času je učinek trajen. Ugodno vpliva na naše počutje, notranja napetost popusti, neutemeljeni strah se razblini, poveča se zbranost.
Osvežujoč in pomirjujoč čaj
Okusen in osvežujoč šentjanževkin čaj se priporoča pri lajšanju lažjih do srednje hudih depresij (pri sočasnem uživanju antidepresivov lahko pride do medsebojnega vpliva, zato se o uporabi šentjanževke vedno posvetujmo z zdravnikom), histerij, žalosti, brezvoljnosti, duševne utesnjenosti, nespečnosti in migren. Učinkovine šentjanževke delujejo na hormonske žleze, zato je čaj učinkovit za blaženje težav v menstruaciji in menopavzi. Koristi po napornem psihičnem delu. Omili občutek izčrpanosti, utrujenosti in delovne izgorelosti. Poleg tega je učinkovito pomagalo proti krčem in želodčnim bolečinam, spodbuja pa tudi odvajanje vode. Čaj pripravimo tako, da dve žlički zeli prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati pet minut, nato precedimo. Skodelico toplega čaja spijemo zjutraj na tešče, skodelico pa zvečer pred spanjem.