Kolesa za spust

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: GG Plus / torek, 23. junij 2009 / 06:00

Angleška beseda downhill za spust s kolesi je tudi pri nas že udomačena. V Sloveniji ima spust že dvajsetletno tradicijo in ta kolesarska disciplina ne spada več med ekstremne športe.

Če je včasih veljalo, da si posebne vrste ekstremisti spuščajo adrenalin iz žil tako, da se spuščajo s kolesi tam, kjer gredo še gamsi okrog, danes velja to za eno zelo zahtevno športno disciplino, ki zahteva popolno natreniranega športnika.

Spustaš je kolesar, ki se do točke spusta ne pripelje s kolesom, ampak si pri tem pomaga z vlečnico, gondolo ali avtomobilom. Seveda jih boste prepoznali tudi po opremi, ki se povsem razlikuje od kolesarske, ki smo je vajeni.

Kolo za spust je le na prvi pogled podobno gorskemu kolesu. Vendar, če si ga ogledate natančneje, opazite popolnoma drugačno geometrijo okvirja. Večina okvirjev in sprednjih vilic ima možnost nastavitve za kakršnokoli spustaško progo. Pogonski sklop je precej višje nastavljen kot pri običajnih gorskih kolesih, kar omogoča varnejšo vožnjo po grbinah in ovinkih. Veriga na sprednjem zobniku je dodatno zavarovana in strahu pred staknitvijo verige med vožnjo skoraj ni več. Spustaško kolo je univerzalno opremljeno s sprednjim in zadnjim vzmetenjem. Kolo, ki ga vidite na fotografiji, ima na sprednjih vilicah kar 200 milimetrov hoda in na zadnjih 230 milimetrov. S takim vzmetenjem so prevozni zelo strmi, kamniti, luknjasti, skratka najzahtevnejši tereni, kar se jih lahko zamislimo oz. se jih ne moremo zamisliti, da so primerni za vožnjo s kolesom. V proge so skoraj vedno vključeni tudi skoki, ki kolesarje ponesejo tudi več kot deset metrov, zato si kolesa brez tako mogočnega vzmetenja ne moremo zamisliti. Tretji najpomembnejši del opreme spustaškega kolesa so seveda zavore. Pri takih padcih terena in takih hitrostih mora spustaš imeti najzanesljivejše zavore, kar jih premore kolesarska industrija. Danes imajo taka kolesa že vsa hidravlične diskaste zavore z rotorjem premera 203 milimetrov, kar omogoča maksimalno varno in zanesljivo ustavljanje. Zelo pomembni so tudi obročniki, ki morajo zdržati vse tisto, kar vzmetenje ne absorbira. Pnevmatike so širše kot pri običajnih gorskih kolesih, kar je seveda spet pomembno s stališča vzdržljivosti po zelo razgibanih terenih. Pedalom ljubkovalno pravijo »fleti«, so širša in nimajo vpetja. Za taka pedala uporabljajo posebne čevlje s posebnim podplatom, ki preprečuje drsenje. Spustaško kolo je skoraj enkrat težje od dobrega gorskega kolesa, saj tehtajo dvajset in več kilogramov, zato tudi s tega stališča razumemo spustaše, da si na vrh hriba pomagajo z vlečnicami ali avtomobili. Glede na opremo in materiale, iz katerih je kolo narejeno, ne gre pričakovati, da se bo teža kaj kmalu spreminjala. Tudi spustaševa oblačila oz. zaščita je povsem drugačna od običajnega kolesarja. Spustaši nosijo čelade, ki ščitijo kompletno glavo od vratu navzgor in »smučarska« očala, tako da so skoraj popolnoma podobni dirkačem motokrosa. Ščitnike nosijo na hrbtu, ramenih, kolenih, komolcih in seveda dlaneh. Včasih zgolj ekstremisti so danes spustaši vrhunsko telesno pripravljeni športniki z izvrstnimi aerobičnimi sposobnostmi ter dobro psihološko pripravo.