Biti uspešen kot Valjavec

"Kolesariti sem začel pri devetih letih. Bil sem tako majhen in droben, da so zame komaj našli kolo," se spominja 22-letni kolesar Save Gašper Švab, ki je zaznamoval letošnjo domačo kolesarsko sceno.

»Dosedanja sezona je zame uspešna predvsem zaradi lanske, v kateri sem imel zdravstvene težave. Iz meseca v mesec mi gre bolje in nad tem sem kar malo presenečen. Upal sem sicer, da bom lahko konkurenčen na večjih dirkah, nisem pa pričakoval, da bom v ospredju. Sploh po zmagi v Kranju se mi je odprlo. Povečala se mi je samozavest,« pravi Gašper Švab, kolesar iz Brezij pri Tržiču, ki v letošnji sezoni šele prvo leto nastopa v kategoriji elite. Z zmago na VN Kranja je dosegel uspeh kariere, dopolnil pa ga je s 5. mestom na pravkar končani dirki Po Sloveniji, kjer je bil drugi najboljši Slovenec.

Njegovi kolesarski začetki so bili leta 1995, ko je bil star devet let. Pred tem je treniral smučanje. »Bil sem najmlajši. Komaj so našli kolo zame, ker sem bil tako droben in majhen. Zakaj kolesarstvo? Mlade kolesarje je treniral Janez Bečan iz Bistrice pri Tržiču, sosed moje stare mame. Gledal sem jih, kako so hodili na trening, in sem se jim pridružil, nekaj kasneje kot moj starejši brat,« se spominja začetkov. Na prvo zmago je moral kar čakati. »Izstopati sem začel leta 2003, leto prej sem zmagal dirko pri mlajših mladincih. To je bilo konec pubertete, ko sem malo zrasel. Prej sem bil v primerjavi z vrstniki res majhen in droben. Če se prav spomnim, sem imel konec osnovne šole manj kot 40 kilogramov,« pojasnjuje.

Kolesarstvo je v teh letih postalo njegov način življenja. Posveča se mu 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Pomembno je, da mu pri tem ob strani stoji tudi družina, ki prav tako živi s kolesarstvom. »Imam dva brata. Mlajši prav tako trenira kolesarstvo, starejši ga je treniral včasih. Oče je bil aktiven smučar, sedaj veliko kolesari, zadnja leta se mu je pridružila tudi mami. Smo torej kolesarska družina,« pravi Gašper, ki bo 18. julija dopolnil 23 let. Njegov cilj v kolesarstvu je postati uspešen kot Tadej Valjavec. »To je kar visok cilj, a nekaj si moraš želeti,« še pove.

In Gašper Švab, ko ni kolesar? Časa za kaj veliko druga seveda ni, premalo ga je bilo tudi, da bi študiral. Po koncu strojne gimnazije je sicer vpisal študij fizike, a je bilo preveč obveznih vaj in predavanj, tako da študija in športa ni mogel usklajevati. V prostem času rad posluša glasbo, za katero pravi, da mu je največja sprostitev, pozimi veliko teče na smučeh, rad igra tudi hokej. O sebi pa pravi: »Vedno sem dobro volje. Sem človek, ki si skuša narediti čim manj problemov in vidi samo pozitivne stvari. Sem tudi trmast, kar pa mora biti vsak kolesar,« pove z nasmeškom na obrazu. Do konca sezone ga čaka še kar nekaj pomebnih dirk, potem pa zaslužen dopust, ki ga bo najverjetneje preživel čez lužo, na zahodni obali Amerike. Le vse dobro o Gašperju Švabu vedo povedati tudi njegovi sotekmovalci. Da je vedno nasmejan, pripravljen pomagati, je potrdil Vladimir Kerkez, dobro pa je zapisan tudi pri trenerju Miranu Kavašu, ki za konec o njem kot o kolesarju pravi: »Je dober za velike dirke. Zna se pripraviti, psihično se morda celo preveč obremenjuje, vendar dokler so rezultati, je vse v redu. Zelo je sposoben. Je kolesar, ki je dolgo časa potreboval za prvo zmago, in je sedaj iz leta v leto boljši. Njegovi rezultati me ne presenečajo. Je zelo hvaležen kolesar. Ko bi le imel še več takih.«