Posebno priznanje za bohinjski sir

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 22. junij 2009 / 06:00

Bohinjski sir si je na 23. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov prislužil posebno priznanje za doseženo izjemno kakovost.

Srednja vas – »Zelo smo ponosni, še posebno, ker so od leta 2003, odkar so ti podatki dostopni tudi na spletnih straneh, podelili le še eno tovrstno priznanje,« ne skriva ponosa direktor Bohinjske sirarne Primož Cvetek. Njihov sir je na 23. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov v začetku junija v Gornji Radgoni dosegel vseh dvajset možnih točk. Priznanje jim bodo podelili 31. avgusta na 47. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni.

Proizvodnjo v Bohinjski sirarni so po dveletnem premoru znova zagnali aprila lani, prvi zrel bohinjski sir pa so razrezali dva meseca kasneje ob uradnem odprtju sirarne. Tradicija pravega bohinjskega sira sicer po besedah Primoževega očeta in solastnika sirarne Jožeta Cvetka sega v leto 1873. »Takrat je strokovnjak iz Ementala ob podpori takratnega bistriškega župnika bohinjske sirarje poučil o izdelavi tega sira. Njegov razvoj je potem sicer avtonomno tekel naprej, saj gre za povsem svojstven sir s posebnimi značilnostmi,« je razložil. Primož Cvetek pa je dodal: »Razlike v primerjavi z ementalcem so tako v vonju in okusu kot tudi videzu ob prerezu in barvi. Te značilnosti se oblikujejo pri samem postopku izdelave, svoje pa prispeva tudi odlično bohinjsko mleko.« Postopek izdelave je razložil glavni sirar Milan Taler. Sveže mleko najprej pasterizirajo, izdelava sira v sirnem kotlu pa traja tri ure. »Sirna zrnja se nato spusti v stiskalnico, v kateri se hlebi stiskajo 24 ur.« Sledi petdnevno namakanje hlebov v slanici, zorenje pa potem traja vsaj dva meseca. »Hlebe skrbno negujemo in obračamo ročno,« je ob tem poudaril Jože Cvetek. Na dva dni izdelajo sedem hlebov sira, od katerih vsak tehta okrog petdeset kilogramov.

Bohinjsko sirarno so pred petdesetimi leti zasnovali v okviru takratne kmetijske zadruge sirarji, ki so prej ta sir delali po planinah. Med njimi je bil tudi Franc Cvetek, stari oče Jožeta Cvetka. Prav zato so se tudi odločili za ta podvig in odkupili sirarno, ki je zaradi stečaja dve leti samevala. »Vedeli smo, da znamo narediti bohinjski sir, saj ga je tudi oče Milana Talerja, mojega bratranca, že izdeloval na planini Dedno polje,« je razložil Primož Cvetek. Velik poudarek namenjajo osebnemu stiku s kupci, tako da jih je v trgovskih središčih in na sejmih pogosto mogoče srečati v družbi harmonikarja. »Želimo, da Slovenci spoznajo, da spet delamo pravi bohinjski sir.« Prepoznati ga je mogoče po rdeči nalepki, na kateri je bohinjski planšar.