Ne jem čokolade, da ne bom debela (2)

Ob poplavi vseh reklamnih sporočil in različnih smernic za zdravo prehranjevanje je težko ostati "normalen".

Zahteve in merila določa bolj industrija kot stroka, saj se na tem področju pretaka veliko denarja. Ker pa je denar sveta vladar, je potrebno čim več ljudi prepričati, da potrebujejo diete, prehrambene dodatke, vadbe, čarobne obliže in tablete. Kot posledica velikih apetitov po zaslužku pa nastajajo lepotni ideali, po katerih naj bi se zgledovali. Tu gredo z roko v roki tako prehrambena, tekstilna in glasbena industrija, ki množično mečejo na trg vse, kar obljublja lepoto, zdravje in bližnjice do ciljev. Žalostno je, da to ne pripomore k večjemu zadovoljstvu ljudi, ampak so kvečjemu še bolj nesrečni, saj doseganje le-tega pomeni napor, večno kritiziranje samega sebe in občutenje krivde za vsak košček čokolade. Z otroki se čim več pogovarjajmo o tem, kako smo si različni. Deklicam povejmo, da so fotografije v revijah v veliki večini obdelane in jim pokažimo v računalniškem programu, kako to storimo. Tako bodo bolj kritične do tega, kar vidijo, in ne bodo nasedale na popolna telesa, ki so brez celulita, gub, peg, krivih nog in štrlečih las. Skupaj opazujmo ljudi in lahko bomo videli bogastvo različnosti. Pogovarjajmo se o tem, kaj je lepo in kaj je zdravo. Pod lepoto imejmo v mislih vse, kar nas obdaja, ne pa popolnosti, kajti popolnost ni vedno lepa. Kadar ima otrok preveč ali premalo kilogramov, se posvetujmo z zdravnikom in upoštevajmo njegova navodila. Pri tem bodimo čim bolj sproščeni, saj bo ob napetem vzdušju otrok še bolj uporabljal hrano za svoje orožje. Že tako se preveč ukvarjamo s tem, kaj bomo pojedli, premalo pa s tem, kako bomo pojedli. Bolj zdrav je sendvič na pikniku kot pa zelenjavna juha, ki jo otrok zaužije med jokom in potem pobruha.