Kriva je država, pravijo Bohinjci

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: GG Plus / petek, 19. junij 2009 / 06:00

"Meja ne gre premikati kar tako - vsi vemo, kakšen problem lahko predstavljajo in kaj pomenijo," opozarja bohinjski župan Franc Kramar.

Kdaj ste se v Bohinju prvič soočili z dejstvom, da je za Radovljico meja na Jelovici sporna?

»Že takoj leta 1995, ko je država sprejela zakon o ustanovitvi občin, je občina Radovljica ocenila, da omenjeno zemljišče, ki je v občini Bohinj, pripada njim. Menim, da gre za legitimno razmišljanje, dejstvo pa je, da je to ureditev, ki jo je postavila država, ne občina. Zato tudi samo reševanje tega problema ni v pristojnosti občin, ker gre za zakon, ki ga je sprejela država, in če želimo spreminjati meje, mora prav ta država sprejeti dopolnitve in spremembe zakona. Težko je namreč zahtevati od Bohinjcev oziroma občinskega sveta občine Bohinj, da soglaša s tem, da bi ozemlje moralo biti radovljiško. Območje je bilo leta in leta pod pristojnostjo bohinjske enote Gozdnega gospodarstva Bled, v bistvu pa gre tudi za območje, na katerem so bila nekoč stalna bivališča, kjer so hišne številke nosile ime Nemški Rovt, to pa je absolutno naselje, ki spada v občino Bohinj. Pritiski na župana Radovljice se mi zato zdijo neumestni, rekel bi celo, da gre za neke vrste politično agitiranje. Župan Stušek je prišel pred časom na sejo občinskega sveta Bohinj, da pojasni nastalo situacijo in stališče Radovljice. Občinski svet je takrat jasno izrazil stališče, da se o problemu pravzaprav občini ne moreta dogovarjati, in da drugačne meje lahko vzpostavi država s spremembo zakona. Pričakovanja svetnikov občine Radovljica so seveda legitimna, a se morajo z njimi obrniti na druge instance. Zdi se mi, da so celo prišli že do ustavnega sodišča, a jim tam ni uspelo. Meja ne gre premikati kar tako – vsi vemo, kakšen problem lahko predstavljajo in kaj pomenijo; spomnimo se samo na nerešeno mejo med Hrvaško in Slovenijo. Če bo državni zbor odločil drugače in sprejel stališče, da je mejo potrebno spremeniti, bomo to pač storili. Zaenkrat je stališče občine Bohinj takšno, da je ta meja prava in da je mi ne moremo spreminjati.«

Kakšen je sicer odnos Bohinjcev do tega, za Radovljico spornega območja? Ga zaznavajo kot svojega ali gre zgolj za načelno ohranjanje celovitosti občine?

»Povedal sem že, da je zgodovinsko gledano to območje sodilo v okvir naselja Nemški Rovt. Po drugi svetovni vojni je bilo tam celo naselje, v katerem so živeli gozdarji, hiše so imele številke z označbo Nemški Rovt. Mislim, da tudi katastrske občine ne morejo bistveno vplivati na mejo, res pa je, da gre tam za katastrsko občino Lancovo, a mislim, da to ne more biti najpomembnejši podatek. Je pa mogoče območje interesantno zaradi gozdno gospodarskega izkoriščanja. Gre za deset odstotkov državnega gozda, kar je verjetno razlog za to, da o tem v občini Radovljica teče dokaj burna razprava. Župan Stušek se trudi, da bi problem rešil – prišel je na našo sejo, skušal zadeve razložiti … sam sem takrat predlagal sklep, da se pač obrnemo na državo, ki naj presodi in se odloči, svetniki pa so ga še zaostrili v smislu, da Občina Bohinj ne soglaša s tem, da gre omenjeni del Jelovice v občino Radovljica. Župan je stališče razumel in žal mi je, da nekateri to izkoriščajo v politične namene. Izjava enega od radovljiških svetnikov, da z občino Bohinj ne gredo v skupne projekte, ker gre za neprijateljsko občino, je bila zelo neodgovorna, sploh glede na to, da iz Bohinja odvaža komunalne odpadke – in to ne poceni – prav javno podjetje Komunala Radovljica. Sodelovanje je na interesnih sferah celo zelo dobro, vzorno, posebej s Komunalo in tudi s Knjižnico A. T. Linharta. Žal mi je, da so ta argument uporabili pri ustanavljanju skupne inšpekcijske službe, ki smo jo nameravali ustanoviti z namenom racionalizacije in povečane učinkovitosti. Zdaj jo ustanavljamo le skupaj z Bledom, brez Radovljice, kar je škoda.«

Zakaj je območje tako zanimivo za Bohinj?

»Gre za 10 odstotkov državnega gozda in izkoriščanje koncesije zanj, če je to interes …, a se pogosto pravzaprav sprašujem, zakaj je ozemlje takšen predmet spora. Občina iz tega ne dobi skoraj nič – razen petih odstotkov katastrskega dohodka za urejanje gozdnih cest, ki pa jih mora tudi vzdrževati. Moje osebno mnenje je, da gre bolj kot ne za politični prestiž.«

Imate kakšna pričakovanja o tem, kako se bo zadeva rešila?

»Težko rečem … odvisno od nadaljnjih potez občine Radovljica in seveda od države. Še enkrat pa poudarjam, da je država ob ustanovitvi občin imela določene argumente, da je postavila meje, kakršne so zdaj.«