Vse je pod nadzorom

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Sreda, 10. junija

Včeraj sem bila na ponovnem pregledu krvi za začetek šestega cikla kemoterapije. Tokrat je bila kri v redu in danes mi je v žilo steklo, če se ne motim, devet stekleničk različnih tekočin. Med drugim močne kemikalije, ki na eni strani zdravijo, na drugi pa ogrožajo zdrave organe. Ampak, da ne bo pomote. Zaradi stranskih učinkov kemoterapije se ne pritožujem, saj so mi pomembnejši njeni zdravilni učinki.

Vendar. Naj bo s stranskimi učinki kemoterapije tako ali drugače. Dejstvo je, da je bil današnji 6A cikel kemoterapije zame zadnji. Prihodnjo sredo prejmem še 6B cikel in s tem zaključim kemoterapijo. Do nadaljnjega bom prejemala biološka zdravila, tako imenovani tercevo. Če mi bodo višje sile naklonjene in bom zdržala s tercevom, lahko čez eno leto nadaljujem s kemoterapijo. Tako sem vsaj razumela zdravnico. Namreč. Kemoterapija mi je zmanjšala zasevke v pljučih, ni mi jih pa povsem uničila in biološko zdravilo mi bo, vsaj upam, ustavilo nadaljnje širjenje bolezni ali ga vsaj bistveno upočasnilo. Kot mi je bilo že večkrat dano vedeti, me medicina popolnoma pozdraviti ne more. Vsaj na sedanji stopnji razvoja, ne.

Kako se po vsem tem počutim? Odlično. In še enkrat in še tisočkrat odlično. Nič mi ne manjka. Še najmanj vere in upanja. Verjamem, da se bom tudi s tercevom tako zelo ujela, če se tako izrazim, kot sem se s kemoterapijo. Da mi torej ne bo povzročal večjih preglavic. Sicer pa me jutri čaka še 6B cikel kemoterapije in potem spet slikanje pljuč. In šele slika bo pokazala, kje pravzaprav sem. Koliko zasevkov mi je kemoterapija uničila in koliko jih je ostalo.

Kar se mene tiče, živim, kot sem živela do zdaj. Organizem vzdržujem z zdravo hrano, zdravo pomeni brez mesa in katerih koli drugih živalskih prehrambenih izdelkov, brez krompirja, čebule, česna, belega sladkorja, bele moke in vseh drugih belih in drugačnih strupov. Moja glavna hrana sta sezonska zelenjava in sadje. Prav danes sta mi Eva in Igor, sestra in svak, poleg kosila na Golnik prinesla tudi domače jagode in sveže nabrane borovnice.

Razen z zdravo hrano za svoje telo skrbim še z rednimi sprehodi, z redno telovadbo, zlasti s telovadbo za pljuča in s qi gongom. Skratka. Vse imam pod nadzorom. No, ja. Vsaj trudim se imeti čim več stvari pod nadzorom. Za stvari, ki jih ne morem imeti pod nadzorom, na katere ne morem vplivati, pa kratko malo prosim Boga, naj usliši moje prošnje in želje, če je takšna pač njegova volja.

A za pomoč ne prosim samo Vsemogočnega, Najvišje dobro. Neki slovenski misijonar, ki že osemintrideset let živi in deluje v afriški Burundiji, mi je za pomoč priporočil pokojnega slovenskega misijonarja in salezijanca Andreja Majcna, ki je večino svojega dejavnega življenja preživel na Kitajskem in v Vietnamu. Z vsem srcem ga prosim, naj mi pomaga. (Se nadaljuje.)