Bosonogi na Šenturško goro

V Planinskem društvu Komenda so v soboto organizirali četrti pohod bosih nog, ki se ga je udeležilo 77 pohodnikov.

Cerkljanska Dobrava – Ko se je član Planinskega društva Komenda Pavel Žvelc pred leti odpravil na Lubnik nad Škofjo Loko, se mu je ob srečanju tamkajšnjega kluba bosonogih porodila ideja, da bi se bosi lahko podali tudi na Šenturško goro. Tako je odbor Škrjančki v okviru planinskega društva v soboto organiziral že četrti pohod bosonogih na Šenturško goro. Do sedaj je rekreativce, ki se na pot vsako leto podajo v sredini junija, vedno pričakalo lepo vreme in tako je bilo tudi letos.

Tokrat se je na Jurčkovi Dobravi, kot ta del imenujejo domačini, zbralo 77 pohodnikov. Največ jih je bilo iz okoliških vasi, prišli pa so tudi iz bolj oddaljenih krajev ter Srbije in Bosne. Ob prijavi so prejeli majice z logotipom bosonogih, nato pa so se z nezaščitenimi podplati podali navkreber proti Šenturški gori in prehodili sedem kilometrov dolg krog poti. Vzpon po gozdni poti ni bil težak. Udeležence je v podplate od časa do časa zbodel kakšen storž, poškodb pa ni bilo. V ta namen je zadnji udeleženec pohoda v nahrbtniku nosil sredstva za prvo pomoč. Na vrhu so si bosonogi privoščili kratek odmor in se nato podali v dolino. Po končanem spustu so si umili noge v bližnjem potoku in se odpravili na Podboršt v Planinski dom Milana Šinkovca, kjer so se okrepčali z golažem in prejeli medalje v spomin na prehojeno pot.

Kot pravi Pavel Žvelc, se zanimanje ljudi za pohod povečuje. Prvo leto se ga je udeležilo 32 pohodnikov, nato pa vedno več. Nekateri izmed bosonogih so se na takšen pohod odpravili prvič, drugi pa so pred njim trenirali in pot že večkrat preizkusili bosi. Žvelc je eden izmed slednjih: »Sam se bos na Šenturško goro odpravim pet do osemkrat na leto.« Prepričan je namreč, da je pohod z bosimi nogami koristen za masažo podplatov, poleg tega gre za pristen stik z naravo.