Oprema za gore

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: GG Plus / četrtek, 11. junij 2009 / 06:00

Tisti, ki redno zahajamo v gore, vemo, kaj vse moramo vzeti s seboj na turo; tisti, ki pa se v gore odpravijo le občasno, se pogosto znajdejo pred dilemo, kaj dati v nahrbtnik. Če bomo opremo zmanjšali na minimum, bomo hitro kaj pozabili doma, če bomo vzeli preveč, nam bo težak nahrbtnik v napoto. Kaj torej vzeti s seboj v gore?

V vseh teh letih, odkar redno zahajam v hribe, se mi je že velikokrat zazdelo, da je pravzaprav nesreč še malo, glede na dejstvo, s kakšno opremo oz. neopremo se ljudje podajajo tudi na zahtevne ali zelo zahtevne planinske poti. Nikoli ne bom pozabila turistov iz ene od evropskih držav, ki so se kar v salonarjih in s krvavimi žulji na petah podali do izvira Soče. Ali pa tistih, ki so se v platnenih čevljih odpravili na vrh Triglava. Takih zgodb je ogromno. A na nas samih je, da poskrbimo za lastno varnost, pa čeprav se nam zdi, da je zato nahrbtnik težji. Oprema, ki jo potrebujemo za v gore, je splošna, osebna in tehnična.

Splošna oprema

Med splošno opremo spada najprej nahrbtnik. Nahrbtnik naj ima široke naramnice, biti mora ožji od naših bokov. Priporočljivo je, da ima tudi nastavke za cepin in pohodne palice. Pohodne palice nam lajšajo vzpenjanje, ob sestopanju pa razbremenjujejo sklepe in obenem povečajo stabilnost. S seboj moramo obvezno imeti tudi komplet prve pomoči. Med priporočljiv del opreme spada tudi čelna svetilka, žepni nožek, jedilni pribor, toaletni papir, zaščitna krema z UV faktorjem vsaj 30, spalna vreča, zemljevid, denar, ura, planinska in zdravstvena izkaznica, fotoaparat, daljnogled ...

Osebna oprema

Za svojo varnost veliko naredimo že z ustrezno obutvijo. Obutev nas varuje pred poškodbami in olajša gibanje. Gorniški čevlji morajo segati nad gleženj, imeti rebrast, Vibram podplat in ne smejo prepuščati vode. Nizki planinski čevlji imajo sicer primeren podplat, problem je le, da ne ščitijo gležnjev. S tem je možnost zvina bistveno večja.

Za v hribe obujemo dva para nogavic: prve so tanjše, bombažne, druge so volnene in višje. Se sprašujete zakaj? Zato, ker dvojne nogavice preprečujejo žulje na petah, ki se ob uporabi le enih nogavic zaradi trenja zelo radi naredijo.

Hlače naj bodo iz trpežnega elastičnega materiala Schoelller, ki odlično diha, ščiti pred vetrom, je vodoodbojen in se izjemno hitro suši. V primeru dežja nas bodo zaščitile vetrne hlače in pelerina.

Čas bombažnih majic je minil. Danes v gore oblečemo majice, ki dihajo in odvajajo vlago; t. i. švic majice. Majice so dvoslojno pletene in zagotavljajo prenos potu s kože na zunanjo stran perila, ki se izjemno hitro suši. Te majice zagotavljajo udobje nošenja, saj omogočajo prijetno telesno temperaturo.

V poletnih mesecih moramo s seboj v nahrbtniku nositi tudi majico z dolgimi rokavi, kakšen termovelur, flis in seveda vetrovko, ki mora imeti čim večji vodni stolpec. Rezervna oblačila so obvezna. Poleti se vreme v gorah lahko nenadoma spremeni; niti snežne nevihte niso izvzete. Temperatura ozračja se lahko drastično zniža. Statistični podatki pravijo, da je poleti v gorah zmrznilo več ljudi kot pozimi. Za to je krivo podcenjevanje obiska visokogorja in nepoznavanje vremenskih danosti. V takem primeru je priporočljivo, da imamo s seboj astro folijo ali bivak vrečo, v katero se zavijemo in počakamo, da se vreme umiri.

Kapa in rokavice so sestavni del poletnega nahrbtnika, če se odpravljamo v visokogorje.

Tehnična oprema

Uporaba različnih tehničnih pripomočkov je na zavarovanih plezalnih poteh obvezna, nujna, in ne, tako kot kdo reče, izraz strahu ali bojazni. Plezanje po zavarovanih plezalnih poteh ali feratah brez ustrezne opreme je nespametno dejanje, saj ne morete predvideti vseh situacij, ki se lahko zgodijo. Tehnično opremo moramo tudi znati uporabljati. Če smo šli le v trgovino, si kupili najdražje, kar imajo, in se nam ne sanja, kako to uporabljati, nismo za lastno varnost naredili nič.

Planinska društva organizirajo različne tečaje varne hoje v gore, kjer boste dobili potrebno znanje. Čelada je obvezna za zelo zahtevne ture. Pomislite, odpravljate se po Hanzovi poti na Mojstrovko brez čelade. Kakšnih sto metrov nad vami je skupina gornikov, ki sproži plaz kamenja čez rob. Bolje preventiva, kot kurativa; če bi bila sploh še možna. Ob vzpenjanju po zavarovanih plezalnih poteh je pogosto potrebna tudi uporaba plezalnega pasu, na katerega pritrdimo samovarovalni komplet.

Glede na hudo zimo in obilico snega v visokogorju bodo tudi letos verjetno kakšne zavarovane plezalne poti poškodovane. V takem primeru nam še kako prav pride pomožna, 30 metrov dolga, 8 mm debela plezalna vrv za varovanje. A potrebno je znanje varovanja. Ravno takšno vrv uporabljamo pri varovanju otrok. Pri vzpenjanju ob zavarovanih plezalnih poteh napredujemo s pomočjo varoval - klinov, skob in jeklenic. Ker so jeklenice lahko poškodovane, pogosto tudi mrzle, je priporočljivo, da uporabljamo gorniške rokavice, ki imajo ojačane dlani.

Kamorkoli se bomo letos odpravili v visokogorje, bo nujno prej preveriti, ali je kje še kaj snega. Še v tistih zimah, ko nam ga ni nasulo toliko, je imela recimo Hanzova pot na Prisojnik snežišče, ki ga je bilo potrebno prečiti. Če si se tam pojavil brez cepina in derez, si se lahko le obrnil ali pa tvegal zdrs. Odločitev zdrave pameti je tukaj odločilnega pomena. Kaj vse od naštete opreme moramo vzeti s seboj, je odvisno od stopnje težavnosti ture in trajanja ture oziroma izleta.

V gorskem svetu nam, žal, pretijo tudi nezgode in druge neprijetnosti. Te so lahko povsem subjektivne, torej smo krivi mi sami z nespametnim početjem ali neprevidnostjo, ali pa objektivne, torej tiste, na katere mi nimamo vpliva. Vzrok je največkrat slaba telesna in psihična pripravljenost, neustrezna oprema, neznanje gibanja v gorah in nepravilna uporaba opreme. Pozorni moramo biti na zdrse in padce, padajoče kamenje, strele, podhladitve. Pomembno je, da v primeru nezgode ostanemo mirni, pomagamo ponesrečencu s prvo pomočjo in pokličemo pomoč. Številka 112 je dosegljiva povsod, tudi tam, kjer v hribih ni signala mobilne telefonije.

Ob koncu ... upam, da se srečamo na kakšni od planinskih poti! Kar pocukajte me za rokav! Varno pot v gore in SREČNO!