Iz Amerike prišla z diplomo

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Šport / torek, 9. junij 2009 / 06:00

Plavalka Anja Čarman je s sedemnajstimi leti odšla na šolanje in trening v Združene države Amerike. Pretekli mesec je diplomirala in se po šestih letih in pol za stalno vrnila v Slovenijo.

Godešič – Prejšnji ponedeljek se je v Slovenijo, tokrat za stalno, ne le na počitnice, iz Združenih držav Amerike vrnila 24-letna plavalka PK Merit Triglav Kranj Anja Čarman z Godešiča pri Škofji Loki. Kot sedemnajstletna najstnica je pred šestimi leti in pol čez lužo odšla na šolanje in trening.

Je bila odločitev za ZDA pravilna?

»Takrat sem dobila štipendijo Mednarodnega olimpijskega komiteja. Imela sem ravno padec v karieri in nisem vedela, kako naprej. Odločila sem se za selitev v ZDA in ta odločitev je bila pravilna. V Sloveniji bi težko uskladila trening in študij, tam pa imajo to dobro urejeno. V teh letih sem najprej na Floridi zaključila srednjo šolo, nato pa v štirih letih in pol končala še študij kreativnega izobraževanja, dodatna smer psihologija, na univerzi SMU v Dallasu. Podelitev diplom smo imeli 16. maja in zelo sem bila vesela, da je bila ob tem dogodku z mano tudi družina. Sedaj moram nostrificirati diplomo, potem pa upam, da bom kot športnica lahko dobila zaposlitev ali na policiji ali v vojski. To bi veliko pomenilo za nadaljevanje moje plavalne kariere.«

Kako to, da ste se odločili za vrnitev v Slovenijo?

»Lani, ko sem imela še eno leto do zaključka študija, sem začela razmišljati, kaj bo po tem, ko diplomiram. Ker bi si v tej recesiji v Ameriki verjetno še težje našla zaposlitev, poleg tega mi je bilo na naši plavalni zvezi že decembra obljubljeno, da sem prva na seznamu za zaposlitev, sem se odločila za vrnitev domov. Če bi ostala v Ameriki, bi si morala poiskati zaposlitev, če bi želela preživeti, kar bi pomenilo tudi konec moje plavalne kariere. Bilo je malo težje, kot sem sprva mislila. Ko sem imela pripravljene kovčke v stanovanju, sem imela kar cmok v grlu. Zadnja leta sem v Slovenijo hodila le na počitnice, vrniti se za stalno pa je drugače. V teh letih sem dozorela. Razmišljam drugače kot pri sedemnajstih, imam druge obveznosti in pričakovanja, kot sem jih imela takrat.«

Je bil napredek v plavanju v tem času tak, kot ste pričakovali?

»Moj trener v Ameriki je bil Steve Collins in ja, napredek je bil, kot sem si ga želela. Vrhunec tega napredka je bil lani na olimpijskih igrah. Kljub vsemu mislim, da imam še rezerve.«

Slišala sem, da ste že takoj po prihodu domov odšli na trening?

»Res je. Domov sem prišla prejšnji ponedeljek dopoldne, zvečer sem že plavala v kranjskem bazenu. Nisem ravno v najboljši formi. Imela sem veliko dela z dokončanjem študija in zadnja dva meseca nisem toliko trenirala. Prva tekma zame bo že ta konec tedna v Kranju. Bomo videli, kako bo šlo. Letos so Sredozemske igre in svetovno prvenstvo. Če bom v formi, bom šla, drugače ne. Motivacije za trening pa mi ne manjka. Kot kaže, bom trenirala pod vodstvom Ronija Pikca, program pa bo kombiniran tudi s tem, ki sem ga imela doslej.«

Dneve boste sedaj verjetno preživljali drugače?

»Čisto drugače. Imela bom več časa za počitek. V Ameriki sem imela zjutraj trening, potem predavanja, ob enih že nov trening, potem še popoldne kakšna predavanja, učenje in delo na projektih. Za počitek prav veliko časa ni bilo. Sedaj ga bo več. Trenirala pa bom še naprej dvakrat dnevno. Več časa bo tudi za kaj drugega, na primer za rolanje, pa za kakšen adrenalinski šport. Poleg tega za klub oblikujem propagandni material, ukvarjam pa se tudi s prodajo kopalk.«