Razgledna planota nad Vipavsko dolino

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 8. junij 2009 / 06:00

Koča na Čavnu (1242 m) - Kucelj (1239 m) - Modrasovec (1355 m) - Prepadne stene, na vrhu katerih se skriva obsežna kraška planota. Južni rob Trnovskega gozda je pravi botanični vrt, vzpon na planoto vas bo pa tudi prijetno spotil. Ob jasnem vremenu vam bo postregel še s čudovitim razgledom.

Letos smo obiskali že precej primorskih hribov in v tem koncu Slovenije se bomo zadržali še nekaj časa. Se spominjate, ko smo bili na Sinjem vrhu in smo pogledovali na zahod, proti Čavnu? Njegova južna skalna stran nas je vabila, da ga obiščemo. Pa pojdimo!

Izhodišče današnjega vzpona bo Predmeja, do katere najlažje pridemo s Cola, skozi vasici Kovk in Otlico. Na križišču, kjer cesta zavije levo navzdol do Lokavca, desno pa proti Lokvam, je manjše parkirišče, kjer lahko parkiramo.

Pri Resslovem spomeniku se začne markirana pot do Koče Antona Bavčarja na Čavnu. Na začetku poti je celo nekaj kamnitih stopnic, nato pa zlagoma se vzpenjajoča pot poteka po mešanem iglastem gozdu. A zložna pot se kmalu postavi pokonci. Strm vzpon poteka med tipičnimi kraškimi skalami, kar nam da vedeti, da nismo v visokogorju, temveč nekje na Krasu. Ko pridemo do kolovozne ceste, nas na levi strani čaka prijetna klopca, na kateri si lahko malo oddahnemo, preden nadaljujemo z vzponom, po drugi strani pa je klop idealno razgledišče na Goro – vasi, kot sta Kovk in Otlica. Nadaljujemo po kolovozu. Pot se znova zoži, poteka med apnenčastimi skalami in že je pred nami strm vzpon, ki poteka kar naravnost navzgor, brez okljuk. Na vrhu tega strmega vzpona se pot združi z gozdno cesto, ki pa je asfaltirana. Hodimo po cesti in na levi strani se nam še enkrat pokaže čudovit razgled na Goro. Vidimo tudi Sinji vrh, Nanos, Trnovski gozd, s kančkom domišljije pa boste zagledali tudi Otliško okno. Če veste, kje je, seveda! Pot do Doma Antona Bavčarja na Čavnu je od razglednika dalje položna. A nas glavni del današnjega izleta še čaka. Do sem smo potrebovali dobro uro.

Od doma nadaljujemo v smeri markacij proti Kuclju. In zgodi se tisto, česar nihče nima pretirano rad; pot se kar precej spusti. Zravna se šele pri prvem travniku, kjer je pravo bogastvo rož. Pot poteka skoraj naravnost, nobenega vzpona, a kaj kmalu se le-ta začne. Kucelj je namreč višje, kot je bil Dom na Čavnu, zato je treba pridobiti nazaj višino. Kucelj, travniški, gol vrh, gledamo skoraj ves čas pred seboj. Na koncu drugega travnika pot zavije ostro levo, strmo skozi gozd. Tukaj je potrebno biti previden, saj ena pot poteka tudi naravnost.

Tik pred zadnjim strmim delom nas na travniku ob pritlikavih borovcih pričakujejo skale, ki so idealne za kakšen počitek, saj je razgled na Vipavsko dolino čudovit; razgled je lahko tudi lep izgovor, da se nadihamo pred zadnjo travniško strmino. Razgled z vrha Kuclja je izjemen; Vipavska dolina, morje, Nanos, Julijske Alpe, Karnijske Alpe v Italiji … Do kuclja boste potrebovali 45 minut.

Vrnemo se po poti prihoda in če vam je ostalo še kaj energije, se po vrnitvi do Doma na Čavnu odpravimo še na Modrasovec. Na drugi strani ceste za hišo je markacija Slovenske planinske poti, ki pelje proti Golaku. Odpravimo se po tej poti in po dobrih petih minutah hoje se pot na Modrasovec odcepi levo. Priznam, da sem bila na vrhu razočarana. Nobenega razgleda, kajti vrh je poraščen, na njem pa betonski ostanki neke stavbe. Verjetno je bila nekakšna vojaška utrdba. Približno 15 minut sem hodila do vrha in celo pot premišljevala, zakaj za vraga se kucelj imenuje Modrasovec. Je tukaj morda ogromno modrasov? Zaraščeni vrh me je prej odbijal, kot pa navdušil, zato sem jo urno ucvrla nazaj do Doma, od tam pa po poti vzpona nazaj v dolino.

Nadmorska višina: 1355 m

Višinska razlika: 472 m + 200 m

Trajanje: 4 ure

Zahtevnost: 2 zvezdici