Evropa se približuje Balkanu
V vsesplošnem približevanju Balkanu in morebitnim novim državam pristopnicam, posebno Srbiji (Hrvatom se pridružitev namreč oddaljuje), je EU svojim članicam predlagala pisanje tujih imen po sistemu "piši, kao što govoriš". Slovenci smo zadevo takoj zapopadli.
Potem ko se Hrvati s precejšnjim uspehom trudijo pljuvat v lastno skledo in jih Evropa očitno ne zanima toliko, kolikor nekaj litrov slane vode v Piranskem zalivu, so se v EU odločili, da nekoliko več pozornosti pri približevanju Evropi ponudijo bratom Srbom. Čigavim bratom? No, bratom pač. Komisar Oli Rehn je rekel, da Evropa vendarle ne želi vsega skupaj zafrčkati tako, kot se je to zgodilo v primeru Hrvatov. »Ic veri importend, det vi mejka gud dil vit Srbia.« Ste razumeli? Ne? No to je Rehnova izjava v angleščini napisana po sistemu »piši, kao što govoriš«, v slovenskem prevodu pa bi to pomenilo, da je pomembno, da s Srbi naredimo en dober posel. Preden ti pridejo v Evropo, k'ne. In Srbi se za razliko od pripadnikov tamponske države, ki se nahaja med Slovenijo in Srbijo, na posel dobro spoznajo.
Kot rečeno, iz Bruslja je prišla depeša, da se tudi v državah članicah, še posebej tistih, ki so blizu oziroma so na Balkanu, približajo novi pridružitveni članici Srbiji, s tem, da uvedemo poimenovanje tujih besed in imen po sistemu »piši, kao što govoriš«. V zameno bomo tudi mi kaj dobili od Srbov. Že so obljubili, da čevapčičem (Bošnjaki tu itak nimajo pravice se oglašati) ne bodo zaščitili imena kot avtohtonemu srbskemu (sem že rekel, da Bošnjaki nimajo kaj glumit'), ampak bomo čevapčiče lahko zaščitili mi Slovenci kot avtohtono slovensko hrano. Tako se bodo v prihodnje potici, gibanici, cvičku, kranjski klobasi in drugim slovenskim avtohtonim hranam pridružili še bohinjski čevapčiči. V Bohinju se namreč čevapi pečejo in strežejo že od leta 1956, ko jih je tam prvič spekel Husein Hasanba… no pustimo to … pač neki avtohtoni prebivalec iz krajevne skupnosti Koprivnik Gorjuše.
Torej v Sloveniji smo predlog iz Bruslja takoj zapopadli in smo že poskrbeli, da se imena odslej pišejo po novem. V knjigarnah tako že prodajajo knjige, napisane po novem, kot recimo na likovnih monografijah dveh svetovno znanih slikarjev odslej piše Vinsent van Gog in Pablo Pikaso (glej sliko), v Kranju odslej izdelujejo gume Gud Jir, v Ajrišu vam bodo postregli s pivom Gines, odslej si boste lahko kupili športne čevlje Najki, naše gospe bodo uporabljale kozmetiko Loksiten, Garlen, Koko Šanel, Hed end Šolders, Niveja, Palmolajv …
Slovenija tako spet svetu in Evropi dokazuje, kako se zavzema za to, da bi se tudi države z Balkana (tiste, ki to seveda želijo) pridružile v evropsko družino. Itak. Delo s tem ima pa Toporišič.