Informacije iz prve roke

Nacionalna energetska pot - NEP Slovenija vključuje primere dobre prakse učinkovite rabe energije. Uporabnikom omogoča, da dobijo informacije iz prve roke.

Potarje – V petek se je pod okriljem zavoda za gozdove in gozdarskih društev končal teden gozdov, v katerem so tudi na Gorenjskem pripravili več prireditev in predstavitev. Ker je bila letošnja tema gozd kot obnovljivi vir energije, so dali poudarek izrabi lesne biomase. Blejski gozdarji so v petek v gozdarski koči na Pokljuki predstavili osemletne izkušnje s sodobnim ogrevanjem na lesno biomaso. Kranjska območna enota zavoda za gozdove in Vitra, center za uravnotežen razvoj, iz Cerknice pa sta isti dan na Matijovčevi kmetiji v Podbrezjah predstavila enega od primerov dobre prakse izrabe biomase in na Španovi turistični kmetiji na Potarjah možnosti za izrabo biomase v tržiški občini in spletni portal Nacionalna energetska pot – NEP Slovenija. Kot je po pozdravnem nagovoru tržiškega župana Boruta Sajovica dejal Bojan Žnidaršič, vodja projekta NEP Slovenija, nacionalna energetska pot vključuje primere dobre prakse učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije v stanovanjskih in drugih objektih. V pot so doslej vključili 330 objektov, od tega tristo zasebnih in trideset javnih. Vsi lastniki teh stavb so pripravljeni predstaviti energetsko zanimive rešitve tudi drugim, predvsem gospodinjstvom, ki se odločajo za naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije in ki ob množici (komercialnih) podatkov potrebujejo prave, verodostojne informacije iz prve roke. Energetski svetovalec Samo Cotelj, ki je v energetsko pot prispeval 33 primerov dobre prakse z Gorenjske, je nekatere tudi konkretno predstavil, pri tem pa poudaril, da je vsak primer zanimiva zgodba. Marjan Kadivec iz podjetja Biomasa je dejal, da je za kmetijo z lastnim gozdom prodaja toplote iz lesne biomase lahko dodaten vir dohodka, pri tem pa je za naložbo možno pridobiti do polovice državnega in evropskega denarja. Kot primer dobre prakse je omenil Mešanovo kmetijo v Bašlju, kjer del toplote prodajajo tudi sosedom, in primer s Trstenika, kjer bodo na lesno biomaso ogrevali naselje osmih hiš in dom za starejše duhovnike. Kot je povedal vodja tržiške krajevne enote zavoda za gozdove Rolando Nardoni, so za lesno biomaso uporabni manj kvaliteten les oz. ostanki iz gozda, les z zaraščajočih, kmetijskih in urbanih zemljišč, ostanki od predelave lesa ter odsluženi in kemično neonesnaženi les. V tržiški občini bi na leto lahko pridobili okoli 9500 kubičnih metrov biomase, v gozdarskih krogih velja ocena, da je je iz gozdov možno pridobiti od 0,6 do 1,5 »kubika« na hektar.