Otroška peresa

Tv Marsovec

Včeraj sem bil sam doma. Iskal sem daljinec za televizijo in ga končno našel. Bil je brez ohišja, saj je ležal pod kavčem. Zanimalo me je, če deluje tudi brez ohišja. Delalo je, a takrat sem uzrl zelen gumb. Previdno sem pritisnil nanj, saj sem mislil, da bo kaj eksplodiralo. Pa k sreči ni. Se pa je televizija, ki je bila ugasnjena, znova prižgala. Utripala je zelena luč in prikazal se je … ne boste verjeli - Marsovec. Spregovoril je v marsovskem jeziku, na ekranu pa se je pokazala tabela za nastavitev jezika. Ker sem govoril slovensko, sem pritisnil številko 5. Marsovec je spregovoril v slovenskem jeziku. Malo čudno je rekel dober dan, saj skoraj nobeden doslej še ni pritisnil 5. Rekel je, naj povem svoje osebne podatke, če hočem še kdaj gledati. Povedal sem osebne podatke: ime, priimek, kje živim, na katerem planetu, v kateri državi živim in koliko denarja imam doma. Rekel je: »Ker imaš doma več kot 100 tolarjev, je brezplačno.« Povedal sem mu, da imamo v Sloveniji evre. Zeleni človek je nadaljeval: »To je program, na katerem lahko vse rešiš.« Ker sem imel domačo nalogo, sem mu povedal račun, on pa je malo pomislil in povedal pravilen rezultat. Narekoval sem mu vse račune, on pa mi jih je rešil v manj kot eni minuti, četudi sem jih imel 40.

Zunaj sem zaslišal avto. Bila je mami. Hitro sem Marsovca vprašal, kako se izključi program in rekel je, da moram še enkrat pritisniti zelen gumb in tako sem naredil. Mama je prišla v hišo in se začudila, saj je videla rešeno nalogo.

Še sedaj kdaj pa kdaj pritisnem zelen gumb, ampak le takrat, ko sem sam doma.

Kristjan Buh, 5. r, PŠ Lučine