Od kurilnega olja k sekancem

Na Kadivčevi kmetiji in vrtnariji v Hrastju so v nedeljo v okviru dneva biomase slovesno odprli daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Prej so na leto porabili od 15 do 20 tisoč litrov kurilnega olja.

Hrastje – Na Gorenjskem je še vedno veliko kmetij, ki za ogrevanje prostorov in pripravo tople vode uporabljajo kurilno olje, a vse več jih je, ki se od olja vračajo nazaj k lesu. Med njimi je tudi Kadivčeva kmetija in vrtnarija v Hrastju. Kot je povedal gospodar Robert, so v minulih letih za ogrevanje hiše, rastlinjaka in prostorov za kisanje repe in zelja porabili na leto od petnajst do dvajset tisoč litrov kurilnega olja, pri tem pa so hišo delno ogrevali tudi z drvmi. Vse dražje kurilno olje jih je spodbudilo k razmišljanju o tem, da bi se od kurilnega olja vrnili nazaj k lesu – k surovini, ki je je na kmetiji s šestnajstimi hektarji gozda dovolj. V letošnji zimi so se odločili za gradnjo kotlovnice s kotlom na lesne sekance in za razvod do kisarne, rastlinjaka in dveh hiš – domače in bratove, ki je oddaljena približno dvesto metrov. Da bi prostor na dvorišču čim bolje izkoristili, so kotlovnico uredili pod zemljo. Za naložbo, vredno okrog dvesto tisoč evrov, so pridobili tudi državni in evropski denar, do katerega pa je bila pot vse prej kot lahka.

»Pri ogrevanju z lesnimi sekanci je udobje enako kot prej, ko smo uporabljali kurilno olje. Polnjenje kotla s sekanci je avtomatsko, le enkrat na teden je treba odstraniti pepel,« pravi Robert, zadovoljen z dosedanjimi izkušnjami nove pridobitve in tudi z izračuni: iz enega kubičnega metra lesa dobijo 2,3 metra nasutih sekancev, petnajst metrov sekancev pa ustreza količini tisoč litrov kurilnega olja.

Na Kadivčevi kmetiji in vrtnariji so v nedeljo v sodelovanju s podjetjem Biomasa Roka Suhodolnika iz Luč predstavili daljinsko ogrevanje na lesne sekance tudi širšemu krogu. Potem ko so ogrevalni sistem z odprtjem ventilov tudi uradno odprli, je novo pridobitev blagoslovil domači župnik Miloš Briški. Dan biomase so popestrili še prikaz strojnega izdelovanja sekancev in polnjenja silosa, predstavitev kotla na polena, sončnih kolektorjev in solarne elektrarne ter projekta Nacionalna energetska pot – NEP Slovenija, ki vključuje primere dobre prakse s področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.