Trgovci za pomoč potrošnikom

V Trgovinski zbornici Slovenije predlagajo vladi, da v protikrizne ukrepe vključi tudi pospeševanje potrošnje.

Ljubljana – Na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) so v petek predstavili rezultate ankete o vplivih mednarodne gospodarske krize na poslovanje slovenskih trgovcev, na katero je odgovorila dobra četrtina trgovcev. Na podlagi ugotovitev iz ankete je upravni odbor trgovinske zbornice sprejel stališča do že sprejetih vladnih protikriznih ukrepov in predloge za nadaljnjo blažitev posledic krize.

Tri četrtine trgovcev manj proda

Odgovori slovenskih trgovcev kažejo, da je gospodarska kriza zmanjšala prodajo v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani kar pri 72 odstotkih trgovskih podjetij v povprečju za 2,9 odstotka (pri tem prodaja naftnih derivatov zaradi svoje posebnosti gibanja cen ni upoštevana), pri čemer pa so med posameznimi trgovci velike razlike. Najbolj je upadla prodaja v trgovini na debelo, kjer je upad za 14 odstotkov, v tehnični trgovini, trgovini s pohištvom in trgovini z gradbenimi materiali za skoraj petino, v trgovini z motornimi vozili pa celo za četrtino. Trgovci so se na te razmere odzvali s povečanimi marketinškimi aktivnostmi ter akcijskimi popusti, pri čemer ugotavljajo, da se je povprečna vrednost košarice v trgovini znižala za pet odstotkov. Kriza je bolj prizadela manjše trgovce, kjer je upad prodaje več kot za desetino. Zanimiv je tudi podatek, da šestdeset odstotkov trgovcev, ki so odgovorili na anketo, poroča, da števila zaposlenih niso spreminjali, vladne ukrepe pa jih uporablja le devet odstotkov.

Z ukrepi vlade niso zadovoljni

Kot je poudaril predsednik TZS Bojan Papič, je upravni odbor te zbornice vladne ukrepe ocenil kot nezadostne, saj da se vlada vse preveč ukvarja s trenutnimi težavami in reševanjem tistega, česar se ne da rešiti. Kriza ne bo kar minila, pač pa pomeni novo stvarnost, približno enako ravni izpred treh ali štirih let, s katere je treba znova začeti. Večina protikriznih ukrepov je namenjena ohranjanju socialnega miru, pri čemer je nevarnost, da postane vrednota nedelo namesto dela, saj ju državni ukrepi izenačujejo. Država neuspešno oživlja podjetja, ki jih tudi v času konjunkture ni mogla rešiti, namesto da bi podprla prestrukturiranje gospodarstva, čas je za spremembe, za večanje konkurenčnosti gospodarstva in državnega aparata.

Potrebno je spodbujanje potrošnje

Pomemben element ponovne oživitve gospodarstva je po mnenju TZS povečevanje potrošnje, tako splošne in državne, kot široke potrošnje državljanov. Splošna in državna potrošnja predstavlja kar 34 odstotkov vseh prihodkov slovenskega gospodarstva, državljanom pa je treba olajšati nakupe zlasti trajnejših dobrin. Pospešiti je treba investiranje v državno infrastrukturo, predlagajo subvencioniranje obrestne mere za nakup stanovanj, opreme in obnove hiš, subvencije za zamenjavo dotrajanih motornih vozil, subvencije za naložbe v izboljševanje okolja, za nakupe stanovanj naj se oblikujejo posebni stanovanjski skladi na osnovi javno-zasebnega partnerstva.

Trošarine zmanjšale prodajo goriv

V TZS pa se zavzemajo tudi za nekatere bolj sistemske ukrepe. Pri določanju višine trošarin bi morali paziti, da cena goriv ne bi bila višja od cen v sosednjih državah, saj je, kot je opozorila izvršna direktorica TZS Mariča Lah, samo podražitev plinskega olja zmanjšala njegovo prodajo tovornjakom v tranzitu kar za 31 odstotkov. Povečana prodaja cenejših goriv in subvencije za nakup vozil bi v proračun prinesla znatno višje prihodke kot višje cene. Povečati bi morali tudi osnove za manjša podjetja za plačilo DDV po plačani realizaciji, za večjo zaščito upnikov in večjo plačilno disciplino uvesti zadolžnice (menice) in povečati učinkovitost pri pobiranju davkov, zlasti pri delu na črno.