Skupina Telekom ena najbolj inovativnih v Evropi

Pogovor: Bojan Dremelj, predsednik uprave Telekoma Slovenije

Sredi maja so minila štiri leta, odkar je Bojan Dremelj prišel v Telekom Slovenije, leto manj, ko so ga imenovali za predsednika uprave. Pred tem je vodil Simobil, Gorenjci pa ga, kljub temu da je rojeni Kranjčan (danes živi v Kamniku), (pre)malo poznamo. Pogovor smo začeli o vsesplošno prisotni gospodarski krizi, nadaljevali s prihodnostjo Telekoma in zaključili z Bojanom Dremljem matematikom, računalničarjem in rekreativnim športnikom.

Gospodarska kriza naj bi na področje telekomunikacij vplivala manj kot v drugih sektorjih. Ali to v primeru Telekoma Slovenija, kamor med drugimi spadata tudi Mobitel in Siol, drži?

»Nobeni branži kjerkoli v svetu ne bo uspelo brez posledic mimo finančno-gospodarske krize. Nekje se bo poznala bolj, drugod manj. Drži, na področju telekomunikacij se kriza odraža v bistveno manjšem obsegu kot v proizvodnem gospodarstvu. Po drugi strani se na področju telekomunikacij spremembe, ki bi jih marsikdo označil za krizne, dogajajo že vrsto let, zato smo na zaostrene razmere navajeni in pripravljeni. Klasična telefonija, ki je do nedavnega nosila največje dobičke v telekomunikacijski industriji, je v zatonu. Do pred kratkim je bila v vzponu mobilna telefonija, kar nam je omogočalo nadomestiti upad prihodkov s strani fiksne telefonije. V Evropi se je rast prihodkov in dobičkov s področja mobilne telefonije ustavila že pred dvema letoma, zato lahko rečem, da je uveljavljanje negativnih trendov, ki zamujajo za najbolj razvitimi, prednost. V mislih imam predvsem padanje prihodkov.«

Torej se na podlagi trendov iz razvitih tujih trgov lažje pripravite in tudi preprečite negativne učinke?

»Na nekaterih področjih nas trendi dosežejo kako leto, dve za tujino, tako se v Sloveniji šele sedaj, na primer, kaže trend doseganja vrhunca mobilne tehnologije. V Sloveniji, za razliko od tujine, še nismo dosegli vrhunca na področju širokopasovnih storitev, kjer še vedno rastemo. To nam omogoča, da se lažje pripravimo na določene stvari, po drugi strani pa na segmentu novih storitev marsikje orjemo ledino. Na področju storitev mobilne in širokopasovne tehnologije smo eni najbolj naprednih, inovativnih v Evropi.«

Kateri del slovenskega Telekoma je danes paradni konj in vam prinaša največ prihodkov?

»Z vidika donosnosti je to mobilna telefonija, s področja rasti pa širokopasovne storitve. Tako je po vsej Evropi.«

Pravite, da posledic gospodarske krize ne občutite v veliki meri, vseeno pa jih. Kakšne ukrepe ste morali sprejeti?

»Zagotavljanje dolgoročne uspešnosti in rasti kateregakoli podjetja mora biti pogojena s kontroliranjem stroškov. V Telekomu Slovenije nismo nikoli napovedovali zmanjševanja števila zaposlenih, po drugi strani pa se je število zaposlenih v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 1.100. Govorim o naravni fluktuaciji, odhodih v pokoj … Na ta način bomo tudi v prihodnosti zmanjševali število zaposlenih. Drugih ukrepov, ki so sedaj na voljo za blažitev krize, ne bomo uporabili. Opažam pa, da se na drugih področjih telekomunikacijske industrije žal srečujejo tudi z velikimi presežki zaposlenih. Tudi zato, ker so v preteklosti sistemi delovali drugače, zahtevali so veliko število ljudi, podjetja pa se niso prilagodila novim razmeram. Pri nas je drugače, prilagajanje poteka že več let.«

Kaj lahko v prihodnosti pričakujemo od Telekoma?

»Naša skupina je ena najbolj inovativnih v Evropi. Ves čas pripravljamo nove storitve, kar bomo delali tudi v prihodnje. O konkretnih zadevah ne želim govoriti, saj bi jih prehitro izdal.«

So ukrepi države za preprečevanje posledic gospodarske krize pravi, ste pričakovali kaj več?

»Pozdravljam ukrepe, ki ohranjajo delovna mesta in spodbujajo gospodarstvo. Nas se dosedanji ukrepi sicer niso dotaknili, pričakovali pa bi več spodbud za investicije, morda posebne olajšave za gradnjo širokopasovnih omrežij po vsej Sloveniji. Brez tega bo tudi razvoj gospodarstva na drugih segmentih težji.«

Menite, da bi bila Slovenija lahko v dveh, treh letih širokopasovno omrežena?

»To je odvisno od ukrepov regulatornih organov in spodbud. Če bodo prvi poskrbeli, da bo na našem trgu pet, šest operaterjev z enakim tržnim deležem, lahko zagotovim, da nihče ne bo imel interesa vlagati v infrastrukturo. Naši tržni deleži so manjši od preteklih, obvladujemo približno polovico trga, kar pa hkrati pomeni, da smo lahko v preteklosti veliko investirali. Če se bodo pritiski regulatorjev nadaljevali in se bodo naši tržni deleži še naprej zmanjševali, tudi investicijskega denarja ne bo več.«

Kljub temu vas mnogi še vedno vidijo kot monopolista.

»Tisti, ki nas tako obravnava, ne pozna dejanske slike trga telekomunikacij v Sloveniji. Od leta 2001 je trg liberaliziran in reguliran. Naši tržni deleži kažejo, da so časi monopola minili.«