Za gospodarsko zbližanje Slovenije in Makedonije

Med obiskom v Sloveniji se je predsednik republike Makedonije Gjorge Ivanov na sedežu častnega konzulata v Kranju srečal tudi s slovenskimi gospodarstveniki.

Kranj - Predsednik Republike Makedonije Gjorge Ivanov je v ponedeljek obiskal našo državo. Slovenija je prva tuja država, ki jo je obiskal po prevzemu funkcije predsednika Makedonije 12. maja. Kot je poudaril v pogovorih s slovenskim predsednikom Danilom Türkom, je njegov obisk izraz spoštovanja in hvaležnosti za vso podporo in pomoč, ki jo je Slovenija v preteklosti nudila Makedoniji pri približevanju evro-atlantskim integracijam.

Makedonija, Sloveniji najbolj oddaljena republika v nekdanji skupni državi, ki ima nekaj več prebivalcev kot naša država, še letos pričakuje vizno liberalizacijo v odnosu do Evropske unije ter čimprejšnji začetek pogajanj za članstvo v EU. Pri tem ima Makedonija nekaj težav s svojo sosedo Grčijo, s katero skuša doseči razumen kompromis glede uporabe ustavnega imena Makedonije. Gost iz Makedonije se je srečal tudi s predsednikoma vlade Borutom Pahorjem in parlamenta Pavlom Gantarjem. Prijateljski Slovenija in Makedonija nimata le dobrih političnih odnosov, pač pa je zanju značilno tudi uspešno gospodarsko sodelovanje, kar se kaže v dobri in rastoči trgovinski menjavi ter v slovenskih investicijah v Makedoniji. Na področju investicij pa zagotovo obstaja še veliko neizkoriščenih možnosti. Predsednik Ivanov je v pogovoru z najvišjimi predstavniki naše države dejal, da je slovensko gospodarstvo v Makedoniji dobrodošlo, slovenske blagovne znamke pa predstavljajo simbol za kvaliteto.

Priložnost za pogovore o gospodarstvu pa se je med delovnim obiskov makedonskega predsednika ponudila v Kranju, kjer se je na makedonskem konzulatu srečal s častnim konzulom Republike Makedonije v Republiki Sloveniji Janezom Bohoričem, predsednikom uprave Save, d. d. Konzulat je pomagal pri organizaciji tega obiska tako, da je organiziral srečanja s slovenskimi gospodarstveniki, ki imajo poslovne stike z makedonskim gospodarstvom, in z Makedonci, ki živijo in delajo v Sloveniji. Ob tej priložnosti je gosta pozdravil tudi župan mestne občine Kranj Damijan Perne, z njim pa se je srečal tudi evropski poslanec Jelko Kacin v zvezi z liberalizacijo sistema viz.

Srečanje z gospodarstveniki v Kranju je predsednik Ivanov ocenil kot prijateljsko in sproščeno, vsebino pa kot koristno izmenjavo dosedanjih izkušenj o gospodarskem sodelovanju in naložbah ter o možnostih, kako oboje še okrepiti. »Zlasti na makedonski strani bi ga kazalo okrepiti, saj bi si želeli, da se izdelki iz Makedonije v večji meri pojavijo na slovenskem tržišču,« je dejal Ivanov in omenil sodelovanje gospodarskih zbornic obeh držav kot način, kako okrepiti odnose na tem področju. »Na Slovenijo v naši državi gledamo kot na središče, prek katerega bi se Makedonija bolj približala Evropski uniji.« Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Zdenko Pavček je dejal, da bodo v prihodnje gospodarske stike okrepili tako, da bodo na sedežu zbornice ustanovili klub prijateljstva, prek katerega bodo lahko gospodarstvenikom omogočili prodor na makedonsko tržišče. Odlično sodelovanje gospodarstva je potrdila tudi predstavnica makedonske gospodarske zbornice Jelisaveta Georgieva in izrazila željo, da se to še okrepi. »To bo pripeljalo do novih uspehov, kar bo za naše gospodarstvenike motivacija za nadaljnje sodelovanje s Slovenijo, pa tudi s preostalo regijo,« je menila Georgieva. »Makedonija pomeni za Slovenijo dobro izhodišče za druge države, kjer vidimo perspektivni trg za obrt in podjetništvo,« je dejal Štefan Pavlinjek, ki vodi Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Ta je sodelovanje z Makedonci spletla pred šestimi leti z izmenjavo na sejmih, ki preraščajo v pravo borzo ponudbe in povpraševanja. Gostitelj srečanja Janez Bohorič pa je izrazil zadovoljstvo, da se je srečanje zgodilo prav na sedežu častnega konzulata in da obeta še več sodelovanja med gospodarstvoma.

Makedonski predsednik pa se je srečal tudi z rojaki, ki živijo v Sloveniji, in se seznanil z delovanjem makedonskih kulturnih društev in makedonskih podjetij, ki delujejo pri nas, ter njihovimi smernicami za izboljšanje kulturnih in poslovnih stikov z matično državo. Državljanov Slovenije, ki so hkrati Makedonci, je pri nas 4621, nam je povedal Trajče Andonov, ki vodi makedonsko društvo Sveti Kliment Ohridski, sicer pa je podjetnik. Povezujejo se v sedem kulturnih društev po vsej Sloveniji in v zvezo, ustanavljajo pa tudi cerkveno skupnost. Ko ga vprašamo za njegovo zgodbo, pove, da je v Slovenijo prišel leta 1972, ker v Makedoniji ni dobil službe. Sprva je delal v jeseniški železarni, pozneje v KŽK v Kranju, zatem je doštudiral agronomijo. Dolgo je delal v Tobačni v Ljubljani, od katere pa se je moral posloviti, ker se ni strinjal, da jo prevzamejo nemški lastniki. Začel je na svoje in sedaj je uvoznik. Podpira ustanovitev poslovnega kluba, ki bo povezoval slovenske in makedonske gospodarstvenike, po njegovem pa bi ga moral voditi gospodarstvenik in ne politik.