Že pet let vsak dan na Ratitovcu

Zofka Tolar s Križne Gore neprekinjeno že od 2. maja 2004 vsak dan hodi na Ratitovec.

Železniki – Med najbolj aktivnimi udeleženci priljubljene rekreativne akcije Prijatelj Ratitovca je Zofka Tolar, ki se v knjigo na vrhu Ratitovca neprekinjeno vpisuje že 1830 dni. »Zame je to postala vsakodnevna navada. Preprosto se mi zdi, da moram zjutraj nekaj narediti. Na Ratitovec se tako ponavadi podam že ob pol šestih zjutraj, do osmih sem že nazaj,« pove 56-letna upokojenka s Križne Gore in doda, da ji volje nikakor še nekaj časa ne bo zmanjkalo. Dnevne vzpone na priljubljeno pohodniško točko, ki jo najraje osvaja po poti Na Razor, bi ji lahko preprečila le poškodba, bolezen … Na vprašanje, ali je to že nekakšna zasvojenost, v smehu odvrne le: »Verjetno res.«

Od Ratitovca je ne odvrnejo niti slabo vreme niti zimske razmere. »Včasih moraš biti kar malo trmast. Letos je bilo na Ratitovcu okoli dva metra in pol snega. Včasih smo gazili, drugič 'krpljali'. Zgodi se, da tako sneži, da na poti nazaj ne najdeš več sledi vzpona. Za pot do vrha sem največ porabila 6. februarja, in sicer dve uri in pol. V zimskih razmerah večinoma uporabljam pot Na Razor, kjer so sicer nevarni plazovi, a pozimi druge prehojene poti ni,« je pojasnila Zofka.

Ta teden bo minilo štirideset let, odkar je prvič stopila na Ratitovec. V akcijo Prijatelj Ratitovca, ki jo prireja Planinsko društvo za Selško dolino Železniki, je vključena že prek deset let, v tem času pa se ji je nabralo okoli 3150 vzponov. »Ta hrib mi je najlepši. Na poti pogledam petelinčka, včasih srečam zajčka, danes sem videla jelena … Ne bi mogla reči, da mi je še kje tako všeč, pa imam denimo Lubnik pred nosom,« pove Zofka, ki se zaradi dnevnih vzponov na Ratitovec že pet let ni odpravila na daljši dopust. A kot pravi, zaradi tega ni prav nič prikrajšana, saj je morje sploh ne veseli, veliko raje se poda v hribe.