Ni vedel, da je ranil sina

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / / 06:00

Enainšestdesetletni Ivan Fortun iz Preddvora se na kranjskem sodišču brani pred obtožbo, da je nameraval ubiti 38-letnega sina Roberta. "Da sem ga ranil z nožem, so mi povedali šele policisti," trdi obdolženi.

Kranj – »Sin Robert nas že od svojega petnajstega leta izkorišča in zganja nasilje nad nami, naju z ženo je živčno že povsem uničil,« je v petek 61-letni Ivan Fortun iz Preddvora v veliki sodni dvorani Okrožnega sodišča v Kranju začel svoj zagovor. Tu mu sodijo, ker je 15. januarja okoli 20. ure z nožem v prsni koš zabodel 38-letnega sina Roberta Fortuna, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje poskusa uboja, ker pa naj bi tedaj s smrtjo grozil tudi sinovi partnerki Alenki Hočevar, mu obtožba očita še storitev kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Obe dejanji naj bi zaradi opitosti storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.

Upokojeni strojni ključavničar pove, da mu je sin že večkrat grozil, da ga bo ubil. Kljub temu sta z ženo po najboljši moči pomagala, da si je Robert s tedanjo partnerko Klavdijo Urbanec, s katero ima dve hčerki, doma na Fazaneriji uredil petsobno stanovanje. »Upal sem, da se bo vse uredilo, ko se bo vselil v hišo, pa se ni, saj se je začel spravljati še nad Klavdijo. Nasilje se je nadaljevalo, zato se je Klavdija izselila, plačevanje posojila pa sem od nje prevzel sam, da mi banka ne bi pobrala hiše. Sedaj dolg odplačuje drugi sin Janez, ki se je z družino preselil v stanovanje.«

Kritičnega dne, nadaljuje obdolženi, je spil v lokalu tri piva, vendar opitosti ni občutil, nato sta z ženo gledala televizijo. Okoli osme zvečer se je odpravil v klet, kjer ima shrambo, po kruh in nož. Vmes sta domov prišla Robert in njegova nova partnerica Alenka Hočevar. Njej da je rekel, naj umakne avto z dvorišča, ker se bo kmalu vrnil sin Janez. »Tedaj je Robi prišel iz sobe, me odrinil in udaril po nosu. V roki sem imel nož, vendar z njim nisem zamahnil proti sinu. Očitno se je takrat, ko se mi je približal, nanj po naključju nabodel. Sploh nisem vedel, da sem ga ranil, to so mi povedali šele policisti.« Ker je potem sin začel nanj vpiti, je odšel v garažo po lopato, pripoveduje Ivan, z njo nekajkrat udaril po vratih sinove sobe, rekoč, da se bo branil, če bo treba. Nato je šel v zgornje nadstropje, kjer ima edino mir pred sinom. »Še raniti ne bi hotel svojega otroka, kaj šele ubiti,« je Ivan Fortun zaključil svoj zagovor.

Robert se je pričanju odrekel, zato so prebrali izpoved, ki jo je dal v preiskavi, kjer je povedal, da je bil oče tega večera pijan. Ko je kuhal čaj, mu je oče zagrozil, da ga bo ubil, nato sta se z dekletom umaknila v sobo. »Oče je začel razbijati po vratih, in ko sem odprl vrata, me je zabodel, nato sem spet zaprl vrata. Še po tistem je oče vpil, pridi ven, da te dokončno ubijem. Grozil pa je tudi Alenki,« je opisal Robert, ki je prepričan, da je oče dejanje načrtoval. Kot je dejal, se slabo razume z očetom, ki ga je v najstniških letih pretepal in maltretiral, enkrat celo zabodel. »Večkrat mi je rekel, da me bo ubil. Ko je bil trezen, je bil normalen, ko je bil pijan, je postal agresiven.«

Nadaljevanje sojenja bo obdolženi počakal na prostosti, saj mu je sodišče pripor odpravilo, s sinom Robertom pa ne bosta stanovala pod isto streho, saj mu je preostala družina začasno bivališče priskrbela drugje.