Prišel je trenutek resnice

Besedilo: Matjaž Gregorič
Kategorija: GG Plus / sreda, 13. maj 2009 / 06:00

Prodaja novih osebnih avtomobilov v Sloveniji je letos krepko upadla, še slabše je pri lahkih gospodarskih vozilih. Vrstni red avtomobilskih znamk se je spremenil, nihče več ne upa napovedati, kako bo v prihodnjih mesecih.

Nekateri uradni uvozniki novih avtomobilov ob koncu lanskega leta niso povsem resno vzeli napovedi, da se bodo prodajne krivulje zaradi splošne gospodarske in finančne krize po letih rasti letos obrnile navzdol. Ob sicer splošni previdnosti pri napovedih so skoraj vsi upali, da bodo prodajni minusi med desetimi in petnajstimi odstotki, skoraj nihče pa ni pričakoval, da bo izpad kar četrtinski. Še precej slabše je pri lahkih gospodarskih vozilih, kjer je bil prodajni primanjkljaj v prvih mesecih skoraj polovičen, aprila pa je bila prodaja celo 60 odstotkov slabša kot v enakem lanskem mesecu.

Že v začetku leta je postalo jasno, da bo boj za kupce nove štirikolesne pločevine tako trd kot že dolgo ali pa sploh nikoli ni bil. Že v prvem letošnjem mesecu je bila namreč prodaja v primerjavi z lanskim manjša kar za četrtino, komaj za spoznanje bolje je bilo februarja, marec je bil za petino slabši od lanskega in konec prejšnjega meseca so po spodbudnem začetku tudi največji optimisti doživeli pravi šok. Avtomobilski trgovci so namreč uspeli prodati le 4.840 novih avtomobilov, kar je 37 odstotkov manj kot v enakem lanskem mesecu, s tem pa se je postavil vprašaj tudi pred prodajne načrte do konca leta. Po nekaterih napovedih naj bi bilo na slovenskih cestah letos približno 50 tisoč novih avtomobilov, kar je krepko manj od lanske skupne bilance, ki je znašala 68 tisoč avtomobilov. V tem trenutku med uvozniki in poznavalci avtomobilskega trga najbrž ni več takega, ki bi imel stekleno kroglo in si še upal napovedovati, kaj se bo zgodilo do konca leta, oziroma ali je bilo z aprilom že doseženo dno avtomobilske krize na slovenskem trgu. Sicer pa so si prodajo delno najbrž oklestili tudi uvozniki sami, z nespretno objavo, da se z vlado pogajajo o subvencijah za nakup novih avtomobilov ob zamenjavi starih deset let ali več. Državna spodbuda v višini 2.500 evrov na avtomobil je ta hip verjetno preveliko breme za obubožano državno blagajno, poleg tega pa je tak ukrep moralno sporen, saj podpira le trgovsko dejavnost ne pa tudi avtomobilske industrije, kot v primerih nekaterih drugih evropskih držav.

Spremenjene razmere so premešale tudi vrstni red posameznih avtomobilskih znamk. Skoraj vse beležijo krepke minuse, izjeme so pravzaprav le tri, Kia, Mazda in v zadnjem mesecu še Fiat. Med najbolje prodajanimi avtomobili se je na prvo mesto izstrelila južnokorejska Kia s svojim cenovno in očitno tudi sicer privlačnim modelom cee'd, ki ga prodajajo v treh karoserijskih različicah in s sedemletno garancijo. Kia se je prebila tudi na skupno peto mesto med znamkami v prvi tretjini leta. Splošnega recepta za uspeh ni, verjetno pa pomagajo učinkovite reklamne akcije ob hkratnem prilagajanju cen.

Posledice avtomobilske krize čutijo tudi v edini slovenski avtomobilski tovarni, v novomeškem Revozu. Po zmanjšanju naročil za novi Twingo in Clio Storia so bili prisiljeni zmanjšati nočno izmeno, vendar se je v zadnjih mesecih povpraševanje po njihovih avtomobilih zaradi subvencij na francoskem in zlasti nemškem trgu spet občutno povečalo. Na ta račun so v Revozu znova uvedli polno nočno izmeno, ki ima zagotovljeno delo vsaj do konca poletja, zaradi povečanja proizvodnje Twinga pa so se v vodstvu Renaulta odločili za začasen prenos proizvodnje Clia Storia v Francijo.

Prodaja novih avtomobilov na slovenskem trgu